Industrijski oblikovalec Marjan Žitnik sredi svojih stolov

Stol je vedno izziv

V Galeriji Muzeja Železniki je na ogled razstava stolov domačina iz Češnjice, industrijskega oblikovalca Marjana Žitnika.

Razstavno dejavnost v muzejski galeriji, ki naj bi v prihodnje spet redno obratovala, so prvič po lanski povodnji spet odprli z razstavo vaših del, tokrat stolov. Zdaj sicer živite in delate v Ljubljani, tokrat se v rodne kraje vračate s predstavitvijo dela vaše oblikovalske ustvarjalnosti …

»Lepo se je vračati domov, še posebej če imam možnost pokazati tudi rezultate svojega dela. Pred leti sem imel tukaj pregledno razstavo, tokrat na ogled postavljam stole.«

Je oblikovanje stolov v zadnjem času tudi sicer v središču vašega zanimanja?

»Niti ne. Prisoten sem na zelo različnih področjih industrijskega oblikovanja, je pa res, da za naročnike, slovensko pohištveno industrijo, pogosto oblikujem tudi stole. V zadnjih letih se jih je kar nekaj nabralo, pa se mi je zdelo smiselno pokazati jih na posebni razstavi. Gre tako za stole, ki so šli v proizvodnjo, kot »posebneže«, ki so nastali na raznih kolonijah in imajo kot taki svoje zgodbe …«

 

Stoli, ki ste jih postavili v prvi plan, so neposredno vezani na Plečnika …

»To je stol, ki sem ga poimenoval feniks, in je moj zadnji projekt, ki sem ga oblikoval lansko jesen za pohištveni sejem … Za Plečnika je na primer značilna ta krivulja naslonjala za roke. Ampak, medtem ko je Plečnik stole oblikoval za obrtno izdelavo, sem sam želel narediti industrijski stol. Ta ima nekoliko drugačne lastnosti, saj ima tanjši letveni profil in je zato lažji, narejeno tako, da ga je moč nakladati enega na drugega … Ob jedilniškem stolu sem izdelal še barskega, oba pa sta lahko zgolj v lesu ali pa oblazinjena.«

 

Izstopajoč je vsekakor stol, ki ste ga oblikovali za Rudnik Žirovski vrh. Taka naročila so najbrž dodaten izziv za oblikovalca?

»Vsekakor. Ta stol sem oblikoval za tamkajšnjo cerkev sv. Urbana na pobudo RŽV, ki je, kot vemo, v zapiranju. Vodstvo je želelo na neki način zapustiti spomin na to, da je nekoč v teh krajih deloval rudnik. Tako so dali izdelati sto stolov, ta na razstavi, ki je ostal meni, je sto prvi, sto drugega pa ima nadškof Uran. Stol je rezultat domačega znanja, poleg mojega oblikovanja je lesoreze z rudarskimi motivi na zadnji strani naslonjala izrezal Peter Jovanovič, stole so izdelali v Mizarstvu Jezeršek, marmorne krogle pa so izdelali v Marmorju Hotavlje.«

 

Sosednji stol s kroglo je nekoliko bolj »špartanski«?

»Marmorna krogla je kot jabolko, vladarsko jabolko. Stol, ki ga gledate, sem izdelal na koloniji, povezani s 500-letnico Trubarjevega rojstva, ki jo beležimo letos. V primerjavi z bogato cerkvijo je ta bolj skromen in tako izraža protestantski duh. Ta poleg je nastal na koloniji Iveta Šubica v Poljanah. Zavrženo desko, kjer sta sonce in dež že opravila svoje, sem dal razrezati na tri kose in nastal je ta stol.«

 

Predstavljate pa tudi stole, ki so že pred leti šli tudi v industrijsko proizvodnjo …

»Takih je na primer nekaj primerkov, ki sem jih oblikoval za Javor iz Pivke. Zanimiv pa je tudi ta kovinski stol, ki sem ga oblikoval na oblikovalski delavnici podjetja Talum. Za to delavnico v celoti smo na BIO 15 prejeli nagrado za odličnost Svetovnega združenja oblikovalcev ICSID.«

 

Predstavljeni stoli so večinoma v lesu …, vam je ta kot material bolj pri srcu, kot kovina, plastične mase …?

»Gre večinoma za namensko izdelane stole, ki so z nekaj prilagoditvami, glede na prioritete proizvajalca, taki, kot sem jih že v osnovi zasnoval sam. Les je sicer zanimiv, rad delam z njim, a mu kot materialu ne bi dajal posebne prioritete. Oblikujem različne izdelke in vsak ima neko svojo specifiko, tudi kar se tiče materialov. Je pa res, da ga skoraj ni oblikovalca, ki se kdaj v svoji karieri ne bi spopadel s stolom.«

 

Razstava bo na ogled do srede maja, jo boste prenesli še kam?

»Jeseni jo bom preselil v Loko pri Zidanem mostu, kjer bo predstavljena v okviru dogodkov ob Trubarjevi obletnici, »Trubarjev stol« pa bo poleg stola, ki ga je oblikoval Janez Suhadolc, ostal v tamkajšnji kapeli.«

 

Kaj imate trenutno v delu?

»Sesalnik. Dokončan naj bi bil do prihodnjega leta.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 29. april 2009 / 07:00

Najvišje plače v državi

Uganete, v kateri občini izplačujejo najvišjo povprečno plačo v državi; morebiti v Ljubljani, Dolu pri Ljubljani, Lukovici, Celju, Kopru, Destrniku, Celju ali morda v Kranju? Verjeli ali ne, v nobeni...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / petek, 3. marec 2017 / 07:00

O pridelovanju jagodičevja

Škofja Loka – V ponedeljek, 6. marca, ob 9. uri bo v gasilskem domu na Trati pri Škofji Loki predavanje o pridelovanju jagodičevja. Predavala bo Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo v Kmetijs...

Razvedrilo / petek, 3. marec 2017 / 07:00

Folklorni festival Kolo se vije

Kranj – Kulturno društvo Brdo s pomočjo prijateljev in podpornikov že tretje leto zapored organizira mednarodni folklorni festival veteranov z naslovom Kolo se vije, ki bo v soboto, 4. marca, ob 18...

Šport / petek, 3. marec 2017 / 20:36

Pokal Vitranc z odlično zasedbo

Najboljši alpski smučarji v tehničnih disciplinah se bodo prvič po svetovnem prvenstvu in zadnjič pred finalom sezone v ameriškem Aspnu ta konec tedna pomerili v Kranjski Gori, kjer bo jutri tekma v v...

Slovenija / petek, 3. marec 2017 / 20:35

Drugi Trainspotting

Trainspotting je legendarna britanska črna komedija iz leta 1996, režiral jo je Danny Boyle. Bila je poskus, da bi se o drogah pogovarjali na drugačen, razumen način, a tudi z veliko mero humorja. Pri...

Slovenija / petek, 3. marec 2017 / 20:31

Sen kresne noči

V soboto, 25., in v nedeljo, 26. februarja, je bila dvorana K&K centra v Šentjanžu/St. Johannu v Rožu polna do zadnjega sedeža. Mladi iz Šentjanža in iz Šmihela/St. Michaela pri Pliberku, ki ji...