Korak bližje obnovi zdravstvenega doma

Besedilo: Objave Občine Železniki
ponedeljek, 28. april 2008 / 06:00

Pred dvema tednoma je upravna enota izdala gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo zdravstvenega doma v Železnikih. Vanj naj bi se zdravniki preselili do konca leta.

Železniki – Kot je pojasnil župan Mihael Prevc, so v teh dneh objavili tudi razpis za izbiro izvajalca za rekonstrukcijo v lanski ujmi prizadetega zdravstvenega doma v Železnikih, ki naj bi skupaj z opremo stala kar 1,3 milijona evrov (vključno z davkom):

»Če ne bo zapletov in pritožb, bomo v začetku junija podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem in dorekli rok izvedbe, ki naj bi bil do novembra. Zdravstveni dom bo dobil povsem novo zunanjo in notranjo podobo, v pritličju bodo urejene štiri ambulante, fizioterapija bo v prvem nadstropju, urejena bo lekarna, izkoriščeni pa bodo tudi podstrešni prostori. Vanj bi se zdravniki predvidoma lahko preselili do konca leta. Za investicijo bomo namenili 600 tisoč evrov s humanitarnega računa za obnovo zdravstvenega doma, preostanek pa bomo zagotovili s sredstvi, ki nam letos pripadajo po sanacijskem programu.«

Slednjega je vlada sprejela v začetku aprila. V treh letih za oškodovane občine predvideva 98 milijonov evrov, od tega letos 23 milijonov. Koliko denarja pričakujete v Železnikih?

»V sanacijskem programu je za obnovo občinske komunalne infrastrukture, to je vodovoda, kanalizacije, cest, mostov, plazov in občinskih objektov, v občini Železniki v treh letih predvideno 9,5 milijona evrov, od tega 2,4 milijona v letošnjem letu. Lahko rečem, da smo zadovoljni, res pa je, da so v prvem letu potrebe največje, zato smo letos pričakovali več denarja, manj pa v prihodnjem letu, ko Železnikom pripada 4,7 milijona evrov. Program poleg denarja za obnovo komunalne infrastrukture predvideva tudi sredstva za obnovo trškega jedra Železnikov in objektov v lasti zasebnikov ter za urejanje vodotokov. Še zlasti za urejanje vodotokov je predvidenih veliko sredstev – 50 milijonov v treh letih-, kar je več kot so v preteklih 30 letih skupaj namenili za to. Predvidevam, da bo koncesionar – Vodnogospodarsko podjetje Kranj - letos za ureditev in saniranje vodotokov na območju naše občine prejel od dva do tri milijone evrov in prepričan sem, da je za ta denar mogoče izvesti zelo pomembne ukrepe za večjo poplavno varnost.«

Za kaj boste letos porabili dodeljena sredstva?

»V tem trenutku pripravljamo prioriteto sanacijskih del, med katerimi bo vsekakor obnova zdravstvenega doma, športnih objektov, javne razsvetljave, kulturnega doma, vodovoda, kanalizacije, odvoz naplavin, sanacija cest in plazov … Največ sredstev bomo letos zagotovo namenili zdravstvenemu domu. Pri urejanju vodotokov prioritetne naloge še niso znane, v naslednjih dneh jih bomo določili skupaj z agencijo za okolje, izvajalcem VGP-jem in krajani Železnikov.«

Krajani na Plavžu menda razmišljajo o zapori ceste zaradi nevzdržnih razmer, s katerimi se bodo, kot kaže, soočali še nekaj let.

»Razmere na tej ožini so že dolgo nevzdržne, predvsem pozimi, ko smučarji hitijo na Črni vrh in Soriško planino. Kot župan si že vseskozi prizadevam za obvoznico, ki se nam je s poplavami krepko oddaljila. Zaradi nasprotovanja peščice posameznikov se je država odločila izdelati dodatne študije variant obvoznice, kar pa izgradnjo samo oddaljuje. Mislim, da izdelava prostorskega načrta, ki je tudi temelj za izvedbo večje poplavne varnosti, saj poleg obvoznice vključuje tudi zadrževalnik nad Železniki in ureditev struge Sore skozi Železnike, poteka prepočasi; po terminskem planu bo do izvedbe prišlo šele po letu 2011 ali 2012. Prebivalce je strah, da bi se v tem času znova zgodile poplave, zato smo se na občinskem svetu dogovorili, da sestavim ožji odbor, s katerim bomo skupaj bedeli nad izvajanjem načrta in od ministra Podobnika zahtevali, da se postopki skrajšajo.«

Občinski svet se je seznanil s prostorskim načrtom za izgradnjo daljnovoda Železniki-Bohinj in sprejel sklep o ustanovitvi skupine, ki se bo z investitorjem skušala domeniti o spremembah trase.

»Tako je. Predvsem na relaciji daljnovoda v Sorici in proti Soriški planini so številni nerešeni problemi. Precej lastnikov zemljišč kot tudi ostalih krajanov tej trasi nasprotuje, kajti daljnovod bo v Sorici vizualno krepko posegel v naravno veduto. Na javni razgrnitvi smo od Elektra Gorenjske zahtevali, da preučijo možnost daljnovoda preko Jelovice v Bohinj. Posebna študija žal ni bila narejena, so nam pa odgovorili, da bi bil daljnovod preko Jelovice bistveno dražji, da je trasa daljša in bolj zahtevna, bojijo pa se tudi negativnega mnenja naravovarstvenikov, kajti na Jelovici je kar nekaj območij, ki spadajo v Naturo 2000. Kljub vsemu so se krajani še vedno pripravljeni dogovarjati z Elektrom Gorenjske in iskati variante, da bi bil daljnovod čim manj opazen in moteč. Preden pa bo padla dokončna odločitev o gradnji na predvideni trasi, bo treba rešiti še kar precej problemov.«