Premislek že pri načrtovanju gradnje

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gorenjska / / 06:00

Želja po lastni strehi nad glavo je najbrž v vsakem od nas. Materialov, razporeditev prostorov, načina ogrevanja oziroma hlajenja, fasade, števila balkonov ali lož in podobnega kupci stanovanj v večstanovanjskih objektih ne morejo izbirati. Zato pa si lahko pred gradnjo družinske hiše investitorji omislijo vse to in še več. Kakor si bo investitor postlal, tako bo tudi spal, zato že pri načrtovanju velja tehten premislek.

Izkušnje mlade družine (v veliki meri na področju energetske varčnosti oziroma stroških ogrevanja) sta nam zaupala naša bralca Špela in Slavko, par iz Škofje Loke, ki sta se v novozgrajeno hišo skupaj z otroki vselila leta 2006. »Pred odločitvijo za gradnjo družinske hiše na stroške za ogrevanje nisva veliko računala. Kljub temu sva se odločila za kotel na lesno biomaso, konkretno za kotel na pelete, saj se je kurilno olje vseskozi dražilo in sva se raje odločila za alternativo,« začetek zgodbe o novi hiši pove Špela. Z možem sta se odločala med peletami in poleni (vsekakor pa na lesno biomaso) in se na koncu odločila za kotel na pelete, ki ga je mogoče polniti tudi s poleni.

»Razlog je preprost. Pelete bi se lahko močno podražile, polena pa ne morejo biti nikoli tako draga, navsezadnje jih lahko v gozdu pripravimo tudi sami. O tem danes ne razmišljava, saj se je cena peletov v zadnjem času ustalila, pred dobrim letom pa se je tudi ta energent dražil,« pojasni Špela. Skladišča za pelete nimata, ampak le enotedenski zalogovnik. Razloga sta dva: zaradi cenejše investicije (le nekoliko manj udobja predstavlja tak način), drugi razlog pa smo omenili že v uvodu: z vprašanjem ogrevanja se vse do selitve nista veliko ukvarjala, zato danes niti nimata primernega prostora za skladišče pelet.

Udobje enako, uporaba cenejša

»Zelo sva zadovoljna z uporabo peči na pelete, saj je enako kot pri uporabi kurilnega olja. Le priklopiš peč in hiša se že ogreva. Peč imava priključeno le nekaj ur na dan: predvsem zjutraj in zvečer, saj se naša družina večinoma zadržuje v dnevnem prostoru, kjer imamo tudi kamin,« razloži naša bralka in ponovi osnovno misel: pred gradnjo je treba dobro razmisliti o vseh podrobnostih! Prek kamina bi lahko ogrevala tudi radiatorje po vsej hiši, vendar sva to spoznala, ko je bilo že prepozno, ko je bila centralna napeljava že končana.

Špelin mož Slavko vestno beleži, koliko pokurita od julija do julija. V hiši sta dve leti, prvo leto ta še ni bila oblečena v fasado, tako da je letos še bolje. »Letos bova porabila 3,5 tone pelet, za kar sva odštela približno 700 evrov. Če velja, da sta dva kilograma pelet enakovredna litru kurilnega olja, bi porabila 1.750 litrov in plačala 1.350 evrov. Vsaj za naju je to kar velika razlika,« razloži glava družine. Ob tem je treba poudariti, da par iz Škofje Loke zares varčuje pri ogrevanju, saj peč prižgejo zgolj zjutraj in zvečer, vmes pa glavni prostor ogrevajo s kaminom. Če bi kurila več na pelete in enakovredna družina enako na kurilno olje, bi bila razlika še večja – več kot povprečna slovenska neto plača!

K dobremu izkoristku ogrevanja na lesno biomaso prispevajo tudi druge »malenkosti«. Lansko kurilno sezono, ko še nista imela fasade, sta pokurila vsaj za 30 odstotkov več peletov. Pa vendarle hiše nimata oblečene v 30-centimetrsko fasado. »Imava 12-centimetrsko fasado, kar je povsem običajno. Morda bi šla tudi v debelejšo izolacijo, vendar je na to treba misliti prej. Prepričana sem, da bi se takšna fasada še bolje odrezala pri manjši porabi peletov, vendar to danes ni sprejemljivo,« pove Špela.

Kasneje lahko tudi masažna kad

Povesta še, da bi se v primeru, da bi danes še enkrat gradila, bolj premišljeno šla že v načrtovanje gradnje in si oblikovala bolj popolno energetsko sliko. Kamin v dnevni sobi bi navezala na radiatorje (ti imajo termostatske ventile), saj pozimi v njem zakurijo prav vsak dan. Le zjutraj in zvečer priključita tudi peč na pelete, da se ogrejejo sobe in kopalnica. »Vse je odvisno tudi od denarja. Sama ga nisva imela veliko, vendar sva se vseeno odločila za kvalitetna pvc okna, tako da toplota ne uhaja ven. A ta tako tesnijo, da moram velikokrat zračiti (smeh),« pojasni Špela.

Na začetku sta imela tudi veliko (nerealnih) želja. Največja Špelina želja je bila velika, odprta veža vse do strehe. Že projektant jima je povedal, da bosta ves mesec delala zgolj za ogrevanje, zato so takšno razkošje takoj črtali. »Seveda pa je dnevna soba na južni strani, tako da pozimi doda nekaj toplote, dobra fasada pa hkrati poleti ne prepušča pretople sončne žarke,« razloži Slavko in doda, da sta razmišljala tudi o vgradnji sončnih celic za ogrevanje vode in morda tudi prostora. »A kaj ko je za celice potrebno zelo veliko denarja, midva pa ga trenutno za takšno investicijo nimava dovolj,« doda Slavko. Menita, da bi morali investitorji več pozornosti nameniti načinu ogrevanja, fasadi, kvalitetnim oknom in vratom ter izolaciji in ne toliko temu, kakšno kopalno kad bodo imeli v kopalnici oziroma kakšno pohištvo. Vse to lahko uredijo kasneje, ko ne bodo več obremenjeni s krediti, pravita.