Občina ureja svoj kataster

V občini bi si želeli razvoja malega gospodarstva, vendar je to v rokah posameznih lastnikov in ne občine. Ta skrbi zgolj za ustvarjanje pogojev, pravi župan občine Jezersko Milan Kocjan.

Pred kratkim je vašo občino obiskala poslanska skupina SDS z Gorenjskega. Kakšen je bil namen njenega obiska?

»Poslanci Branko Grims, Rudi Veršnik in Bojan Homan so se ob svojem obisku na Jezerskem zanimali za dosežke in probleme občine ter ponudili pomoč našim projektom. Med največjimi težavami je regionalna cesta, ki pelje v dolino in je nenehno potrebna popravil. Pogovarjali smo se tudi o usodi objekta ob meji, ko se je po uvedbi šengenskega režima od tam umaknila mejna policija in bi sedaj morda lahko služil potrebam občine. Tako kot drugod po Gorenjskem in zlasti na širšem kranjskem območju čutimo težave zaradi odlaganja odpadkov. Problem občine pa je tudi neizkoriščen turistični potencial in dejstvo, da se na Jezerskem lastnike zemljišč zelo težko pridobi za kakršno koli sodelovanje. Kar štiri tisoč hektarjev zemljišč je v lasti sklada kmetijskih zemljišč, Marmorja in Kozoroga. Poslance pa sem seznanil tudi z našimi načrti: med največjimi je projekt urejanja prostorskih aktov, letos pa bomo obnavljali pokopališče in spremljajoče objekte.«

Kam so Jezersko umestili v projektu prihodnjih pokrajin, na Koroško ali Gorenjsko?

»Res so Jezersko obiskali spotoma, ko so šli na Koroško, kjer je bila beseda o prihodnjih pokrajinah. Svoje čase je bilo Jezersko res zelo povezano s Koroško, danes pa je del Gorenjske in ko smo na občinskem svetu razpravljali o prihodnjih pokrajinah, smo podprli zamisel o enotni Gorenjski. To idejo podpirajo tudi poslanci.«

V občinskem svetu ste bili od opozicije deležni kritik, češ da so vsi projekti, ki se vodijo v občini, delo župana in občinske uprave, medtem ko svetniki nimajo vpliva nanje, denimo na oblikovanje proračuna. Kako to pojasnjujete?

»V občini smo skupaj sprejeli proračuna za leti 2007 in 2008 (soglasno je bil potrjen na četrti seji 29. marca lani), sedaj se ukvarjamo z rebalansom proračuna za letos. Svetniki Jezerske liste pa bi želeli v večji meri sodelovati pri proračunu za leto 2009. Vsi svetniki imajo možnost sodelovati v proračunski razpravi. Proračun gre skozi dve branji, pri obeh imajo možnost dajati pobude in pripombe. Če so te zakonsko sprejemljive, se jih lahko sprejme. Takšna je bila denimo pobuda o turistični zloženki, ki je potem izšla ob koncu minulega leta. Kar zadeva denimo malo gospodarstvo, ki naj bi se razvijalo v občini, pa lokalna skupnost nanj žal nima vpliva, kajti tu naletimo na lastnino, v katero se ne moremo vtikati. Takim pobudam lahko le omogočimo določene pogoje, denimo prostorske dokumente, komunalno ureditev in podobno. Na očitke nekaterih svetnikov naj odgovorim, da nimam nikjer osebnih interesov, morda imam le nekaj več srca za Jezersko in vidim, kaj ta občina potrebuje. Predlagatelj občinskega proračuna sem po zakonu o lokalni samoupravi in pri oblikovanju proračuna me vodi ravno zakonodaja.«

V proračunu boste morali najti tudi denar za sanacijo plazu, ki je ogrozil cesto v dolini Komatevre. Kako vam je uspela sanacija?

»Vrednost sanacije je bila ocenjena na 154 tisoč evrov. Dogovorjeno je bilo, da jo pokrijemo deloma iz občinskih sredstev, del pa jo prispevata tudi lastnika zemljišč v dolini Komatevre, torej Marmor Hotavlje, ki tam koplje lehnjak, in Sklad kmetijskih zemljišč, ki ima na tamkajšnjem območju gozdove. Od gospodarja gozdov, ki je obljubil denar, do danes še ni bilo nobenih vesti, denar smo prispevali le občina in Marmor. Doslej smo v sanacijo vložili 25 tisoč evrov.«

Kakšno je sedaj stanje na območju, ki ga je zasul plaz?

»Trenutno je na vhodu v dolino Komatevre zasilno deponiranega še okoli petsto kubičnih metrov materiala. Izvajalec ima to že plačano in bo v prihodnjih tednih material dokončno deponiral. Naj se ob tej priložnosti zahvalim Tomažu Smrtniku, ki je ves čas sodeloval pri sanaciji plazu. Sicer pa naj še dodam, da če bo sklad obljubljeni denar s pogodbo vendarle nakazal občini, ga bomo porabili za ureditev dotrajane in zaradi plazu poškodovane ceste v Komatevri.«

Čemu boste v proračunu za leto 2008 namenili največ denarja?

»Veliko denarja bomo letos namenili za obnovo pokopališča in parkirišča ob njem ter za dokončanje prostorskih aktov, predvidenih pa je še nekaj manjših del. Naj poudarim, da je osnova za razvoj ureditev katastra, saj dokler niso urejena lastninska razmerja, ne moreš ničesar načrtovati. Tako nas čaka odmera osnovne infrastrukture, cest in druge lastnine občine. Upamo, da se bo počasi uredil tudi denacionalizacijski zahtevek za športno igrišče. Pričakujemo, da bo sodišče po več obravnavah prostor, ki je namenjen rekreaciji in razvoju turizma, dodelilo občini. Lani je občina tam zamenjala lesene drogove električne napeljave s kovinskimi, ker je obstajala nevarnost, da se podrejo. Ko bo stvar lastninsko urejena, bo treba začeti proces legalizacije za objekt na igrišču.«

Kako pa je z denacionalizacijo zemljišč sredi Jezerskega?

»Po dolgih letih burnih razprav se končuje denacionalizacija parcele 367 v središču Jezerskega, ki je razdeljena na okoli 120 parcel. Gre za zemljišče, ki je bilo nacionalizirano cerkvi. Trenutno poteka usklajevanje na upravi enoti. V nekaj dneh pričakujemo odločbo, na katero bomo lahko dali določene pripombe, a glede na usklajevanje upamo, da ne bo potrebno. Ključno besedo bo imela Slovenska odškodninska družba in ko bo odločitev pravnomočna, bosta bodisi občina bodisi župnija dobili odločbo. Šele potem bo mogoč odkup posameznih funkcionalnih zemljišč, ki jih ljudje že uporabljajo in jih že dlje časa želijo odkupiti. Naj še povem, da ima občina Jezersko še po katastru Marije Terezije kar nekaj vrisanih poti, ki so javno dobro. Edina pot, da ljudje dobijo podatek o lastništvu, je zemljiško knjižni izpisek s sodišča, ki ga je treba pridobiti za ugotovitev posameznega dela zemljišča. Občina sedaj ureja kataster, saj je edina prava pot, da ugotovi, čigavo je kaj in da lahko načrtuje razvoj kraja. Lastnina je zaščitena in uresničitev sanjskih projektov, ki si jih posamezniki zamišljajo, je na tuji posesti nemogoča, pa čeprav gre za vaše zemljišče.«

Kakšna je vloga občine pri razvoju drobnega gospodarstva?

»Glede razvoja drobnega gospodarstva je občina tista, ki ji zakon o lokalni samoupravi nalaga, da pripravi prostorske akte in določeno infrastrukturo, vse ostalo pa je na posamezniku, ki si želi nekaj ustvariti in s to dejavnostjo skrbeti zase in tudi za dobro lokalne skupnosti. Časi, ko je imelo Jezersko svojo zadrugo in je prek nje uresničevalo smele in napredne zamisli, so minili. Razmere so sedaj take, da je razvoj malega gospodarstva (ali drugih panog) prepuščen zasebni pobudi. Občina ima pri tem svojo vlogo, zagotovo pa ne bo omejevala teh pobud, saj so tudi v korist vsej lokalni skupnosti.«

Letos je gospodarjenje z vodo na Jezerskem prevzelo javno podjetje Komunala Kranj. Kaj se bo za občane s tem spremenilo?

»To se je zgodilo 1. januarja letos, in sicer zaradi več inšpekcijskih intervencij in zahteve ministrstva za okolje in prostor, da občina ne more več gospodariti z vodo, pač pa jo mora dati v upravljanje pristojni službi ali koncesionarju. Občinski svet se je po temeljitih razpravah odločil, da da vodovod v upravljanje Komunali Kranj. Predstavili smo tudi dve cenovni varianti in predlagal sem, naj občinski svet sprejme blažjo, ki bo občane manj obremenila. Občinski svet je ta predlog potrdil in od 1. januarja letos vodo Jezerjanom zaračunava kranjska komunala. Cena je ostala še po starem, kakor so jo plačevali občine, ker cene vode potrjuje vlada, tega pa do danes še ni storila. Na položnicah sedaj plačujemo še števnino in takso za obremenjevanje okolja. Glede na moj predlog o manjšem povečanju cen še zmeraj pričakujem sodelovanje občanov pri delih, povezanih z vodovodom. Če tega sodelovanja ne bo, se bodo cene najverjetneje povečale. Trenutno je občinski svet gospodinjstvom privarčeval 15 tisoč evrov na leto (pri porabi 25 tisoč kubičnih metrov vode). Cene vode so kar visoke, še vedno pa računam, da bomo čim več naredili sami.«

Skrbi vas tudi, kako bo s smetmi na Gorenjskem. Kakšne informacije lahko daste?

»Glede na veliko polemiko, kam odlagati smeti na Gorenjskem, prosim ljudi na Jezerskem, da s svojim načinom ravnanja z odpadki skrbijo, da bi bilo onesnaženja čim manj in bi bile tudi cene čim nižje. Odpadke naj še naprej dosledno ločujejo. Občinskemu svetu bom predlagal, naj se cena ravnanja z odpadki na Jezerskem poveča zgolj za odstotek inflacije (5,8 odstotka), ali bo občinski svet to sprejel, pa ne vem.«