Blejsko jezero še ni rešeno

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Bled / petek, 18. april 2008 / 06:00

Stanje Blejskega jezera se je v zadnjih letih sicer izboljšalo, vendar pa so obremenitve in pritiski zaradi preveč urbanizirane obale veliki, treba pa bo urediti tudi stihijsko potapljanje v jezeru.

Bled – Tudi nestrokovnjaki, ki zadnja leta opazujejo vodo v Blejskem jezeru, so lahko ugotovili, da so ukrepi za izboljšanje kvalitete jezera s hitrejšim kroženjem vode povzročili, da se je stanje vode v jezeru izboljšalo. Še zdaleč pa to ne pomeni, da je za čistočo jezera narejeno vse in da je v dobrem stanju.

Kaj se v resnici zadnje čase dogaja z jezerom, je zanimalo tudi blejske svetnike, ki so na zadnji seji občinskega sveta dobili nekaj odgovorov strokovnjakov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem voda, pod svojim drobnogledom pa imajo vseh vrst meritve jezera pa tudi njegove že odkrite in skrite zaklade. Znano je namreč, da potapljači v jezeru še vedno odkrivajo pomembne najdbe. »Tudi zato bo dal Zavod za varstvo kulturne dediščine na blejsko občino v kratkem pobudo, da se uredi potapljanje v jezeru, ki je sedaj večinoma stihijsko. Tako prihaja do nenadzorovanega odnašanja stvari iz jezera. Pripravljamo se tudi na izdajo publikacije Neznano Blejsko jezero, v kateri bomo predstavili vse dosedanje najdbe iz jezera, ki so pač v javni hrambi oziroma muzejih, poleg tega pa obstaja kar nekaj najdb, ki jih hranijo zasebniki in za katere sčasoma pričakujemo, da bi se evidentirale v okviru javnih zbirk. Nov zakon o varstvu kulturne dediščine, ki velja od letošnjega 1. marca, predvideva prijavo vseh arheoloških najdb, do katerih je prišlo v preteklosti in za katere posestniki nimajo potrdila o izvoru. Ne gre za nikakršen odvzem teh predmetov, gre za to, da najdbe ostanejo v posesti, vsak hranitelj tega pa se bo moral zavedati dejstva, da so takšne najdbe državna lastnina,« je povedal dr. Andrej Gaspari, dr. Sašo Poglajen pa v imenu Harpe sea predstavili raziskovanje jezerskega dna, ki je potekalo lani med 17. in 22. majem.

Poleg tega, kakšno je dno Blejskega jezera in kakšna bogastva jezero še skriva, pa domačine in obiskovalce Bleda zanima tudi kvaliteta vode. Znano je namreč, da se je z razvojem turizma kvaliteta vode v jezeru močno poslabšala, z različnimi ukrepi sanacije pa se je zadnja leta stanje jezera izboljšalo, cvetenja niso več tako pogosta, voda pa je bolj prosojna. »Z evropsko unijo smo dobili tudi nove kriterije za oceno stanja jezer. Vse meritve sedaj kažejo, da je stanje Blejskega jezera »zmerno«, kar pomeni, da je treba narediti še marsikaj za zmanjšanje obremenitve in za oceno, da je jezero v dobrem stanju, kar naj bi dosegli do leta 2020. Dotok Radovne in položitev natege pač ne moreta popraviti vsega, kar jezeru naredimo,« je povedala mag. Špela Remec Rekar z Ministrstva za okolje in prostor, ki že vrsto let spremlja spreminjanje kvalitete vode v Blejskem jezeru, ter hkrati opozorila na slabšanje kakovosti Mišnice in predvsem na dejstvo, da je obala jezera vse preveč urbanizirana. Tudi zato naj bi bili ukrepi za reševanje jezera sistematični, nekaj odgovorov, kaj za to narediti, pa naj bi dala tudi majska okrogla miza o Blejskem jezeru.