Tovarna odpadkov na Polici

Ministrstvo za okolje in prostor je na novinarski konferenci 4. marca sporočilo, da bo nova lokacija za predelavo odpadkov za Gorenjsko na istem prostoru, kot nam je leta 2001 vsiljevalo sežigalnico odpadkov. Prebivalcem, domačinom, ki tu živimo, pa nič. Bili smo presenečeni. Ljudje na ministrstvu so dobro vedeli (saj so razen ministra mnogi uradniki isti kot v času Kopačevega ministrovanja), kaj menimo domačini o tej lokaciji. Iz Tenetiš so se pomaknili le slab kilometer in pol zračne črte na zahod, v bližino še večjih naselij.

Odgovorni so se o zadevah dogovorili brez kakršnega koli sodelovanja prizadetega prebivalstva. V tednu med 17. in 23. marcem je civilna pobuda Naklo-Struževo na podlagi neuradne informacije začela na številne, tako zasebne kot javne naslove razpošiljati dopis o neobveščenosti občanov o novem objektu, še prej, 14. marca je Gorenjski glas objavil pogovor s Civilno pobudo Naklo-Struževo. Potem je dopis dne 22. marca objavil tudi časopis Dnevnik, 24. marca je civilna pobuda nastopila v Dnevniku Televizije Slovenija ter oddaji 24 ur medijske hiše POP TV. Šele po teh objavah sta Župana MO Kranj in Občine Naklo, 26. marca na krajane Občine Naklo naslovila dopis, v katerem pojasnjujeta problematiko novega objekta. Dopis na prvi strani navaja, da smo krajani začeli postavljati vprašanja o novi lokaciji ter da so se začele pojavljati tudi neresnične in zavajajoče govorice, vendar presenetljivo že na drugi strani dopisa preberemo, da je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za objekt v industrijski coni Exoterm-Polica predvidena javna razgrnitev projektov in tudi javna razprava. Ker želimo zainteresirane obvestiti čim prej in čimbolj objektivno, smo sami spodbudili komunikacijo s predstavniki krajanov Struževa in občine Naklo.

 

Sprašujemo se, le kdo so zgoraj omenjeni predstavniki krajanov in kako, da je dopis obeh županov izšel šele po naših izvajanjih v medijih. Dopis županov navaja, da objekt nima vplivov na okolje. Če je temu tako, zakaj potem krajanom bonitete? Zakaj šele sedaj, ko je že vse dogovorjeno, ljudi prepričujejo, naj se vključijo in sodelujejo. Prepričani smo, da če ne bi bilo odpora s strani občanov, dopisa županov ne bi nikoli dobili, saj so vsem novinarjem odgovorni zatrjevali, da odpora ni. Proti čemu naj bi se ljudje upirali, saj še danes marsikateri krajan o tovarni odpadkov ne ve ničesar. Torej ministrstvo, ki se je odločilo za to lokacijo (tako navaja dopis), ni spoštovalo pravice do obveščenosti državljanov, ki jo zagotavlja Ustava Republike Slovenije. Ali so vse obljube v prospektih CERA, da se bodo za vsako odločitev dogovorili z ljudmi lažne? Takšne obljube je preko medijev dal tudi sam minister.

 

To ni samo objekt, to so tovornjaki, ki bodo dnevno vozili za nogometno igrišče odpadkov. Ustavno zagotovljena pravica državljanov do zdravega življenjskega okolja je postavljena pod velik vprašaj. Ali smo krajani Naklega in Struževa izvzeti in nam te pravice ne pripadajo? Dopis obeh županov navaja, da bodo tovornjaki smeti dovažali po avtocesti. Ali resno mislite, da bodo tovornjaki iz okoliških krajev, ki so od Naklega oddaljeni največ deset kilometrov, za to razdaljo uporabljali avtocesto, poleg tega nekateri povezave z avtocesto sploh nimajo. Izpušni plini bodo prisotni ves dan. Se vam to zdi nemoteče, poglejte primer Dolge vasi v Pomurju.

 

V občini Naklo so prvi proti takemu objektu dvignili glas zdravniki. Že vedo zakaj. Kmetje, ki se bojijo za kakovost svojih pridelkov in nenazadnje preprosti občani, ki si želimo le čistega zraka, kar dokazujejo tudi priloženi podpisi (podpisi niso pobrani v celotni občini, izpuščena sta kraja Duplje in Podbrezje, ki ne ležita v neposredni bližini lokacije objekta). Ali arhitekti našega okolja kdaj pomislijo na nas, ki tu živimo. Ljudje smo pač taki, da nikoli ne vemo, kako je tistemu, ki je bolan, prizadet, na katerega se izvaja pritisk. Zboleti moramo sami, šele potem znamo ceniti zdravje. Nazadnje so tu naši otroci, vnuki in generacije, ki se še ne morejo boriti in postaviti zase in svoje pravice.

 

Ali si predstavljate petdeset, šestdeset ali celo stoletni vsakodnevni promet odpadkov s cele Gorenjske v to malo suho dolino. Ali si lahko zamislite, kako bo okolje degradirano? Kljub obljubam o neškodljivosti objekta, kljub obljubam, da tudi kilogram odpadkov ne bo ostal tu, se sprašujemo, kaj se bo zgodilo potem, ko bodo obstoječe deponije prenapolnjene, ko bodo leta 2034 zaprli deponiji Malo Mežakljo in Kovor.

 

Zakaj ministrstvo za okolje ne zaščiti svojih državljanov pred tako invazivnimi posegi v že tako degradirano okolje. Prebivalci Nakelske doline smo namreč že obremenjeni z asfaltno bazo, s kemično tovarno Exoterm, z dvema velikima gramoznicama, od katerih se ena že spreminja v deponijo gradbenega materiala, z daljnovodom visoke napetosti, avtocesto in z močno obremenjeno magistralno cesto. Ne moremo sprejeti takšnih odločitev. Pravijo, da imamo industrijsko cono. Ni res. Imamo obrtno cono, kjer so trgovine, pisarne in celo dializni center. Ti objekti pa niso moteči.

 

V sedmih letih, odkar smo preprečili gradnjo sežigalnice odpadkov na istem mestu, odgovorne službe niso napravile nobenega napredka. V Nemčiji so šest let vzgajali ljudi, da danes odpadke sortirajo in tako gredo od izvora v papirnice, v steklarne, predelovalnice plastike, železarne in kompostarne. Sortirnice danes gradijo ob nenaseljenih robovih gozdov, kjer rastlinje pomaga razstrupljati ozračje. Ali se ne bi tudi na Gorenjskem našel tak kraj? Velik napredek na področju recikliranja plastičnih odpadkov je dosegla tudi naša južna soseda Hrvaška, ki plastično embalažo odkupuje od prebivalstva in je na tem področju vodilna v regiji.

 

Če objekta za predelavo odpadkov ne bomo postavili na primerno lokacijo, nas bodo naši vnuki upravičeno preklinjali. Dolina po letu 2034 absolutno nima evropske zmogljivosti za deponijo.

 

Mara Črnilec, prof.,

Drago Šarabon