Za sanacijo letos 23 milijonov

V triletnem programu odprave posledic lanskega neurja predvidenih 98 milijonov evrov, od tega 23 milijonov letos.

Ljubljana - Vlada je v četrtek sprejela program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi septembrskega neurja, ki v treh letih predvideva 98 milijonov evrov. Kot je pojasnil minister za okolje in prostor Janez Podobnik, bo 39 milijonov evrov namenjenih občinam, dobrih 50 milijonov pa za vzdrževalna dela na vodotokih. Vlada je za letos zagotovila 23 milijonov evrov, od tega bodo občine prejele deset milijonov evrov, približno enaka vsota pa bo namenjena za vzdrževalna dela na vodotokih. Minister je poudaril, da je Republika Slovenija prek vladnih resorjev doslej za odpravo posledic te naravne nesreče zagotovila 44 milijonov evrov: »Še pred sprejetjem globalnega sanacijskega programa je bilo izvedenih veliko finančnih virov. Ugotavljamo, da je pristop k sanaciji resen, hiter in dobro koordiniran.«

S predhodnim sanacijskim programom je bilo občinam doslej namenjenih šest milijonov evrov, je spomnil Ervin Vivoda iz sektorja sanacij naravnih in drugih nesreč: »Dela na terenu intenzivno potekajo, zaključena bodo do konca junija.« Prav zato je po njegovem mnenju zelo pomembno, da je vlada že zdaj sprejela program, da bodo občine lahko pravočasno začele aktivnosti za realizacijo del na terenu. Kot že omenjeno, bo precej denarja namenjenega sanaciji vodotokov, s čimer je po mnenju Tomaža Globokarja z agencije za okolje zagotovljena kontinuiteta pri odpravljanju posledic na objektih vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljiščih: »Od odstranjevanja naplavin in zagotavljanja pretočnosti počasi prehajajmo na sanacijo poškodovanih objektov in vodotokov.« V sanacijskem programu je letos zagotovljenih milijon evrov za obnovo objektov v lasti oseb zasebnega prava, predviden pa je tudi denar za obnovo posebnih objektov oz. kulturnih spomenikov: trških jeder Železnikov in Krope, Podljubelja in Partizanske bolnice Franje.

V Železnikih prvo leto pričakovali več

Med 37 občinami največ denarja za obnovo občinske komunalne infrastrukture letos pričakujejo v Železnikih: 2,4 milijona evrov. Sanacijski program za najhuje prizadeto občino v treh letih sicer predvideva 9,5 milijona evrov. Župan Mihael Prevc priznava, da so za obnovo komunalne infrastrukture pričakovali nekoliko več denarja, dvanajst ali trinajst milijonov v treh letih, a je kljub temu zadovoljen: »V prvem letu so potrebe največje, zato smo letos pričakovali več denarja, manj pa v prihodnjem letu, ko Železnikom pripada 4,7 milijona evrov. Vendar program poleg denarja za obnovo komunalne infrastrukture predvideva tudi sredstva za obnovo trškega jedra Železnikov in objektov v lasti zasebnikov ter za urejanje vodotokov. Poleg tega pričakujemo še denar iz evropskega solidarnostnega sklada.«

V Škofji Loki za obnovo komunalne infrastrukture po poplavah pričakujejo skoraj pol milijona evrov, s čimer so na občini zadovoljni: »Škofja Loka je po ocenjeni škodi na visokem šestem mestu. Takoj po poplavah se nam je zaradi solidarnosti do najbolj prizadetih občin zdelo primerno, da so se intervencijska sredstva namenjala predvsem njim, zdaj pa je prav, da se proračunska sredstva sistematično namenjajo vsem prizadetim občinam.«

Občini Bohinj po programu za obnovo komunalne infrastrukture pripada 450 tisoč evrov. Župan Franc Kramar ni skrival zadovoljstva: »Čeprav se je na začetku zdelo, da so na nas pozabili, smo zdaj prijetno presenečeni.« Za komentar sanacijskega programa smo včeraj poklicali še župana Radovljice, Janka S. Stuška, ki je bil en teden odsoten in tako s programom še ni bil seznanjen.