Objave svetniških skupin

Večvrednostni kompleksi Mestnega odbora SDS

(Stanislav Boštjančič, Svetniška skupina SD)

V tretji številki Kranjčanke je na strani 13 izšel plačani propagandni oglas kranjske SDS in to v rubriki "pogled z druge strani" ter pod naslovom "SDS dosledno uresničuje svoje obljube". Sicer ne vem, kaj pravi prva stran, da bi ta terjala drugačen pogled tudi z druge strani, vendar se mi zdi prav, da tudi tretja stran kaj reče.

Običajno se v reklamne zadeve ne spuščam in se v lastno hvalo posameznih strank, med katerimi zlasti izstopa SDS, ne vtikam. Razumljivo je namreč, da ima SDS o sebi najlepše mnenje. Njihovo hvalisanje in poudarjanje zaslug Grimsa in Homana me je zmotilo le v dveh stvareh. Prvič, da se v zvezi s cesto Britof-Hotemaže omenja komasacijska komisija, ki sem ji predsedoval skoraj pred 30 leti, in drugič, moti me, kako se na nivoju države rešujejo stvari, ki bi se morale reševati sistemsko.

Ko se omenja komisija, se vidi, da Mestni odbor SDS (domnevam, da je on naročnik oglasa, saj je oglas nepodpisan) pojma nima, niti o poteku niti o zaključku komasacijskih postopkov. Kar pa je razumljivo, saj se razni geologi na to ne spoznajo. Da ne bom dolgovezil, komasacijski postopek je bil speljan in končan v skladu z vsemi predpisi in tudi načrt razdelitve parcel, ki ga je napravil Geodetski zavod Slovenije, je upošteval traso bodoče ceste. Torej je trditev, da zaradi pravnih postopkov v zvezi s komasacijo ta cesta ni bila zgrajena prej, v celoti deplasirana. Razen če si odbor SDS ne predstavlja, da bi ti postopki morali teči kar po domače, tako kot po domače (po njihovem zatrjevanju) potekajo odnosi na relaciji vlada in ministri na eni strani, Grims in Homan pa na drugi strani. S tem, ko odbor SDS (beri Grims) poudarja neizmerne zasluge Grimsa, Homana in samega sebe v zvezi s cesto Britof-Hotemaže, s cesto na Brdo in novimi programi v Biotehniškem centru Naklo (po pomoti so izpustili Ekonomsko gimnazijo v Kranju in kranjski koalicijski projekt Tenetiše–Polica) priznava, da živimo v času, ko država funkcionira nesistemsko. Če Grims, ki je bil izvoljen v volilnem okraju, ki se komaj kaj tiče Kranja, in Homan, ki nastopa v parlamentu kot Ruparjev rezervni del, lahko dosežeta vse to, s čimer se hvalita, potem je nekaj hudo narobe. Seveda s stališča državljana, ki naivno meni, da v državi obstojijo kratkoročni in dolgoročni načrti, ki so sprejeti v parlamentu in ki jih nato posamezna ministrstva pač le še izvajajo. Narobe bi bilo, če bi volivci pristali na logiko, ki je vsebina navedenega hvalisanja, saj bi s tem pristali na to, da poslanci niso predstavniki vsega naroda, ampak le svojih volilnih okrajev. To pa bi bilo protiustavno in ravno tako politiko s svojim hvalisanjem podpira Mestni odbor SDS. Tudi predvolilno obdobje, v katerem Mestni odbor skuša dokazovati nepogrešljivost Grimsa in Homana za nadaljnji razvoj Kranja, ne more biti opravičilo. Sicer pa končno sodbo o tovrstnih podvigih Grimsa in Homana prepuščam volivcem.

P. S. Kako pa SDS uresničuje svoje obljube in to dosledno, pa je razvidno iz znižanja naročnine RTV, ki jo je dosledno obljubljal ravno poslanec Grims.

Plačevanje toplotne energije (ogrevanja) na Planini

(Borut Zatler, Svetniška skupina SD)

Prva kurilna sezona odčitavanja porabe toplotne energije po toplotnih postajah se počasi bliža koncu. Naj vas seznanim z aktivnostmi, ki so potekale v tej kurilni sezoni. Januarja so se naredili novi odčitki na toplotnih postajah in nekaterim, ki so imeli večjo porabo glede na lanski odčitek, so poslali položnice z višjimi zneski, da ne bi imeli prevelikega poračuna. Spet drugim, ki so porabili približno enako ali celo manj glede na lanski odčitek, se je obrok celo zmanjšal. Vmes je prišla še podražitev 15-odstotnega variabilnega dela zaradi podražitve plina in 5-odstotna podražitev fiksnega dela zaradi podražitve električne energije. Januarja smo na Planini III usposobili obstoječe kalorimetre (ekonokale) in začeli z obračunom po dejanski porabi po stanovanjih. Na Planini I se v tem času prav tako zaključujejo dela vgradnje delilnikov, vgradnjo termostatskih ventilov in s hidravličnim uravnoteženjem sistema pa nameravamo zaključiti do naslednje sezone.

Februarja je država znova razpisala finančne spodbude za investicije večje energetske učinkovitosti. Za postopek vlaganja vlog načeloma poskrbi upravnik.

V tem obdobju poteka tudi energetski pregled toplarne Planina, ki bo pokazal, v kakšnem dejanskem stanju je naša toplarna in kaj je vse potrebno narediti (obnova daljinskih vodov, obnova toplotnih postaj, amortizacijska sredstva, kogeneracija …). S strani MO Kranj še vedno nimamo izračunane cene za enoto energije. Prav tako občinska uprava še vedno nima odgovora o lastništvu toplarne Planina, s katerim bi marsikatero stvar lahko rešili hitreje in učinkoviteje.

Da bi dosegli prihranek toplotne energije in s tem tudi nižje položnice za ogrevanje, je za začetek potrebna vgradnja delilnikov (ali obnova starih - ekonokali na Planina III), termostatskih ventilov (zamenjava izven kurilne sezone) in hidravlično uravnoteženje sistema. Za vse aktivnosti so možne finančne spodbude s strani države. Kot je razvidno, nas na tem področju v naslednjih kurilnih sezonah čaka še veliko dela, saj moramo predvsem sami poskrbeti, da bo ogrevanje cenejše in okolju bolj prijazno.

Kaj nam pa morejo, morejo, morejo

(Matevž Kleč, Nova Slovenija)

Pomlad prihaja. Nič je ne zaustavi. Tudi pozni sneg ji ne pride do živega. Tam po svetem Valentinu se narava prebudi in postaja vsak dan drugačna. Drevesa se bodo počasi pobarvala z zeleno barvo, toplo bo in zaljubljenci bodo spet iskali svoje kotičke.

V Svetu Mestne občine Kranj nekateri svetniku sledijo spremembam v naravi. Nekateri so se brez sramu prebarvali in zapustili svoje strankarske vrste. Ko sem ob izstopu Mateja Lahovnika iz LDS prebral poziv kranjske LDS, da naj vrne poslanski mandat, ki ga je dobil v Kranju, sem si rekel, to pa je načelnost. Potem ko jih Matej Lahovnik sploh »ni« slišal in veselo razlaga v parlamentu, kaj je poštenost, sem si rekel, saj je bil tudi »naš« Pucko »poštenjakar« velikega kalibra. Ker pa jih Lahovnik ni slišal, so nekateri člani LDS-a v Kranju slišali njega in mu padli v objem. Pa so bili volivci spet na... Še večji kalibri so pa mladi. Ti enostavno zbrišejo mladost in postanejo ZARES odrasli. Kar vsi so se »zares« prebarvali. Še sedaj mi odmevajo njihove predvolilne obljube pred občinskimi volitvami leta 2002, kako so po ulicah Kranja »farbali« volivce, kaj vse bodo naredili, in oni, ki niso politična stranka, so pravi, samo oni ... so sposobni skupinsko na... volivce. Upam, da bodo pri naslednjih volitvah volivci na... njih. Seveda pa je potrebno povedati, da sta vrste mladih – Stranko mladih Slovenije, zapustila pred časom dva člana v Svetu MOK, in se prebarvala z rdečo barvo in verjetno računata na boljše izhodišče pred državnozborskimi volitvami.

Je pa zanimivo, ko eni postajajo »zares stari«, se Iniciativa za ohranitev podružnične šole Simon Jenko, ki je nasproti Prešernovega gaja, bori za ohranitev šole. Nekateri so me vprašali, kakšno je moje stališče. Povedal ga bom kar javno. Če bodo otroci, potem šola mora biti. Da pa otroci bodo, je velika verjetnost, ker se na Skalici gradi po nepreverjenih informacijah večstanovanjska hiša, v stari Savi naj bi bila tudi nova stanovanja, v »kontejnerju« zraven gimnazije naj bi bila tudi stanovanja in morda še kje, v katerih upam, da bodo stanovali mladi pari, ki naj bi znali narediti še kakšnega otroka. V primeru, da otrok ne bo in bi bilo potrebno objekt porušiti, si bom z vsemi štirimi prizadeval, da bi bil na tem mestu Kranjski kulturni hram s koncertno dvorano (če v vodo pade koncertna dvorana v kinu Centru) in bi tako vsi, ki so protestno nastopali pod milim nebom za koncertno dvorano, dobili primerno zadoščenje in bi Kranj tudi s tem postal »ta glavni na Gorenjskem«.

Naj bo za danes dovolj. Upam tudi, da bodo dobili povrnjeno vojno odškodnino vsi tisti, ki jim je sovražnik med drugo svetovno vojno porušil domove in jim odškodnina pripada. Odškodnino bi morali že dobiti, ker je nemška vlada denar bivši Jugoslaviji že zdavnaj nakazala, vendar so nemške marke spravili v žepe naši revolucionarji. A to je že nova zgodba.

Uživajte v pomladi. Letošnja se ne bo vrnila nikoli več.

Voda se bo podražila

(Petra Mohorčič, ZARES – nova politika)

Na marčevski seji sveta MOK se je polemiziralo o tem, koliko vode na mesec v povprečju porabi povprečna družina, saj se bo prispevek za vodo v prihodnje bistveno podražil, kar pa je edini način, da v Kranju končno obnovimo sistem oskrbe z vodo. Vprašanje ni, ali si to želimo ali ne – to preprosto moramo storiti. Tako visoka podražitev bo posledica predvsem dejstva, da bi morala biti obnova izvedena že pred mnogimi leti. A v preteklosti se projektov, ki bi kakorkoli ogrozili priljubljenost župana, raje niso lotevali. Trenutna oblast v Kranju ni v zavidljivem položaju: nadoknaditi stvari iz preteklosti, voditi tekoče projekte in reševati nepredvidljive nujnosti ter planirati prihodnost in tako končno oblikovati strategijo razvoja mesta. Nihče ne želi uvajati projektov, ki občane udarijo po žepu, ampak pri vodi žal ne gre drugače. Vse nas pa bo verjetno vsaj podražitev vode pripravila do tega, da jo bomo končno začeli spoštovati in z njo prenehali ravnati potratno.

Ker pa ravno že omenjam enega od ekoloških izzivov, naj omenim še čistilno akcijo, ki je v Kranju potekala zadnjo soboto v marcu. Že šestič jo je organiziral Klemen Markelj. Njemu in vsem, ki so akcijo podprli in v njej sodelovali, se zahvaljujem za trud in požrtvovalnost, ki ste ju s svojo udeležbo izkazali Kranju. Ko bi le v Kranju premogli več takih ''civilnih iniciativ'', ki se borijo za dobro vseh Kranjčanov, ne pa da smo vse pogosteje priča skupinam posameznikov, ki se v škodo vseh ostalih občanov bojujejo samo za svoje interese.

Odgovor g. Jožetu Javorniku - Kranj prijazen do športnikov

(Nada Mihajlovič, Svetniška skupina SD)

V februarski številki Kranjčanke sem opozorila na problematiko sprejemanja proračuna za leto 2008-2009 na Svetu MO Kranj in o upravičenosti gradnje pomožne tribune ob pomožnem nogometnem štadionu, predvsem pa nas je svetnike SD zmotila utemeljitev, še bolj pa ocena višine te investicije in sicer na 1,1 milijona evrov. Projekt obnove glavne tribune, ki je bil do včeraj kot prednostno že v pripravi in smo v njega že vložili kar nekaj sredstev, pa se odloži. Torej se odmika v neke boljše čase. Zaradi velikosti sredstev, strategi MO Kranj razlagajo, da bi se ta projekt financiral s pomočjo javno zasebnega partnerstva, ki pa bo izključno temeljil na donosu vloženih zasebnih sredstev s strani zasebnih vlagateljev. Taka je pač zahteva in interes kapitala.

Povsem drugače pa je z davkoplačevalskimi, oziroma javnimi sredstvi. V pravkar sprejetih dokumentih je v obrazložitvi zapisano, da MO Kranj in Zavod za šport s svojo razvejano infrastrukturo in naravnimi danostmi skrbita za osnovne pogoje in s tem tudi s sredstvi, da bi šport približali čim večjemu številu ljudi, otrokom, mladini kot tudi športno aktivnim prebivalcem. In če sledim tej obrazložitvi, moram povedati, da spremljam zelo veliko športnih panog in športnih dogodkov. Vendar je zanimivih in kvalitetnih malo. Nimamo nobene kvalitetne ekipe, morda je izjema moška ekipa odbojke, ki bi bila članica kakšnega mednarodnega tekmovanja ali na nivoju države kakšne močne državne lige, ki bi dvorane ali igrišča Kranjčani napolnili, kot smo jih nekoč, ko smo jih še imeli. In to z manj sredstev, kot se jih sedaj namenja. Velikokrat se lahko sliši med Kranjčani, da bi radi »zabili« prosti čas in s podporo »našim« uživali na dobri tekmi, pa je žal to le spomin na neke davne čase. Imeli smo nogometno ekipo, košarko, vaterpolo, rokomet, odbojko. Zdaj se v tem ne moremo primerjati z drugimi, z veliko manjšimi mesti: Velenje, Laško, Domžale, Koper, Bled, Jesenice, Lendava, Trebnje, Kranjska Gora, Novo mesto. In ker je v nadaljevanju teksta Občinskega proračuna zapisano, da želimo ostati športno mesto, bomo morali v Kranju še kaj postoriti, bolje rečeno spremeniti. Ali pa šele postati športno mesto, kot si ga predstavljajo občani in kot ga doživljajo drugi po Sloveniji. Lahko bi izvedli anketo in nam bi Kranjčani pomagali najti odgovor, kaj si želimo.

Tudi na skakalnih tekmah pod Šmarjetno goro sem bila. In tudi mimo se večkrat peljem, zato sem lahko trdila, da je skakalnica največkrat osamljen objekt. Dejstvo je pač, da je skakalnica 109-metrska in je za najmlajše prevelika, za rekreativce neuporabna oziroma nevarna, da skoki niso množičen šport in ni dvospolni šport. Množičen ni tudi po številu držav. K naštetim državam v vašem pismu lahko dodamo Rusijo in Kazahstan ter nekaj skandinavskih držav, pa je seznam nastopajočih držav v svetovnem merilu popoln. Neprimerljivo z mednarodnimi zvezami, ki imajo 150 ali 200 in več članic.

O vplivu prireditev na razcvet turizma v Kranju pa v tem članku ne bi pisala, ker je to že neka druga zgodba.

Vaša ugotovitev je tudi, da je državni panožni nordijski center še vedno v izgradnji, za dokončanje vsega naštetega bo potrebno še precej denarja, občinskega, državnega in fundacije za šport, še več pa časa, ki pa žal ni zaveznik tega centra. Jeseni se začne graditi nov državni center v Planici. Za hitrejše dokončanje bi morda poskusili pridobiti sredstva s pomočjo javno zasebnega partnerstva in dograditi center z zasebnim kapitalom. Glede na vse naštete prednosti tega projekta, to ne bi smel biti problem, poleg tega pa ste tudi dolgoletni finančni strokovnjak, kar vam je lahko v prid. Ali pa bi se po pomoč, oziroma po ideje raje vrnili v nekdanje, tako imenovane portoroške sklepe.

Če pa je že videti na skakalnici tekmovalce in rekreativne obiskovalce, lahko zagotovo rečem, da jih je na primer na stadionu, na bazenu, teniških igriščih neprimerno več. Prav prijetno je pogledati po igralih za otroke na igrišču GIBI GIB. Naši naraščajniki plezajo, se vrtijo, izdelujejo v peskovniku tortice, skačejo, starši pa uživajo v klepetu s svojimi znanci. Zanimiv je tudi ta podatek, da v nobeni, tudi v najmanjši šolski telovadnici, ni možno dobiti prostega termina za športne aktivnosti ali pa za rekreacijo občanov. To so zgovorni podatki o množičnosti in uporabnosti objektov.

Odgovorila bi še na vašo trditev, da sem v svojem pisanju zavajala javnost, kar je kaznivo, in da se ne spoznam na šport v svoji občini, s tem pa najbrž ne znam pravično vrednotiti športnih programov. Komisija je sestavljena interdisciplinarno. Sestavlja jo devet članov iz različnih športnih panog in jaz pokrivam košarko, oziroma ekipne športe. Interese nordijskih disciplin zastopa vaša uveljavljena predstavnica. Svoje poznavanje športa lahko utemeljim, da sem ena tistih članic in članov te komisije, ki je bila tudi sama aktivna športnica pri KK Triglavu Kranj v njegovih najboljših časih, s katerim sem osvojila naslov prvakinj košarkarske republiške lige, se na kvalifikacijah prvakinj vseh republiških lig v Banja Luki uvrstile kot zmagovalke v takratno zvezno Jugoslovansko ligo. Zaradi dejstva, da nismo bili takrat ena od treh prioritetnih športnih panog v Kranju (smučanje je bilo), smo ostale brez denarja in brez zvezne lige. Dobile smo le plaketo mesta Kranja za športne dosežke. Zato sva dve najboljši igralki odšli k ljubljanski Olimpiji, Kranj pa je ostal brez dobre ženske košarke. Še danes.Takrat je bil problem v prioriteti, danes pa v lobiranju in žal tudi v športu vse prevečkrat velja, kdo je naš.

Lahko se pohvalim, da sem imela tudi status vrhunske športnice in da sem igrala za takratno jugoslovansko reprezentanco, ki je imela veljavo in ugled povsem drugačen, kot ga ima danes naša ženska reprezentanca. Redno smo se uvrščale na svetovna in evropska prvenstva. Dopolnilno sem trenirala tudi atletiko in bila druga v metu diska v Sloveniji. Konec devetdesetih let sem sodelovala v KK Triglav kot članica predsedstva, to je v času, ko je imel Kranj najboljšo kadetsko in mladinsko moško selekcijo in so igrali v finalnem turnirju za naslov državnih prvakov Jugoslavije, z ekipami, kot so beograjski Partizan ali pa Zadar. Še vedno rekreativno igram košarko in se lahko pohvalim tudi z naslovom svetovne vice prvakinje v maksibasketu.

Znova trdim, da bi se dotrajana in od zoba časa načeta glavna tribuna, ki postaja nevarna za uporabo, morala reševati prednostno, kar bi moralo biti vodilo vodilnim v MO Kranj. To je pokazala tudi javno mnenjska anketa o zadovoljstvu občanov s storitvami v Kranju, ki jo je naročila MO Kranj. Za čudo so Kranjčani prav atletsko nogometni stadion ocenili najslabše in najverjetneje prav zaradi spremljajočih objektov in naštetih težav. Težave pa so tudi s sredstvi, namenjenimi za šport, za športne panoge v občinskem proračunu. Po zagotovilih in hvali vodilnih, namenjamo za šport nadpovprečno veliko sredstev v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji, vendar zelo velik delež je namenjen izgradnji, rekonstrukciji, delovanju in vzdrževanju ravno objektom, ki sem jih v svojem članku izpostavila. Tako smo po podatkih za leto 2006 namenili sredstev za financiranje vseh športnih programov nekaj manj kot 103 milijone tolarjev, za investicije, investicijske transferje in vzdrževanje objektov pa 228 milijonov tolarjev, od 579 milijonov tolarjev skupnih sredstev, namenjenih za šport. Koliko se je vlagalo pred tem in kakšna so bila razmerja, vi, g. Jože Javornik, bolje veste, saj ste bili dolga leta zaposleni na MO Kranj in odgovorni za finančno področje, pripravo in izvajanje proračuna.

S člankom v februarski Kranjčanki sem povedala nekatere svoje poglede in dodatno zdaj podkrepljujem s še nekaterimi problemi v kranjskem športu, za kar sem imela kot svetnica pravico. To je bila tudi moja dolžnost in odgovornost opozoriti in povedati razloge z nestrinjanjem izgradnje pomožne tribune ob pomožnem nogometnem igrišču, ko smo sprejemali proračunske dokumente MO Kranj za leto 2008-2009. Čas pa bo pokazal svoje. Upam le, da ta začasna rešitev ne bo postala trajna, kot je postala Kranjska avtobusna postaja.

S tem tudi zaključujem in se odpovedujem nadaljevanju javne diskusije z vami na temo napačnih potez v kranjskem športu. Župan vas je imenoval za člana podskupine za pripravo razvojne strategije za šport in rekreacijo in kot strokovnjak boste lahko tvorno prispevali k temu projektu, da bomo zahvaljujoč tudi vam in vašemu prispevku, dobili Kranjčani kvalitetno strategijo razvoja MO Kranj do leta 2023. Lahko pa bi izvedli anketiranje in nam bodo Kranjčani dali odgovor, kaj si želijo.