Sliko v okvir in na steno

Besedilo: Boštjan Bogataj
sreda, 9. april 2008 / 06:00

A kako? Enak okvir za sliko moje muce in olje priznanega slovenskega avtorja? Kako obesiti slike, v ravno linijo, ali je to prepuščeno vsakemu posamezniku?

Akvareli, reprodukcije, grafike, olja, diplome, fotografije, …, na steno lahko postavimo na ogled prav vse, kar nam je všeč oziroma smo na to ponosni. Seveda pa to ni preprosta naloga, če ne drugega se moramo lotiti tudi vrtanja v bolj ali manj trdno (nosilno) steno … Kako obesiti, da nam bo všeč? Kaj nam je všeč, vemo sami najbolje. To pomeni, če so nam všeč linije in mora biti vse v najlepšem redu, potem naj bodo zunanji robovi slik skladni. To pomeni, da naj bodo enakovredno (velike) slike poravnane tako na zgornjem kot spodnjem robu. Kadar niso enako velike, pa naj skupaj tvorijo lepo zaključno celoto, kjer bo linija potekala po vseh robovih. Najbolje je, da slike najprej položimo na tla in tako še pred vrtanjem določimo, kje bo posamezna našla svoje mesto.

Linije označite z lepilnim trakom. Verjemite, zagotovo bo lažje uravnati lepilni trak kot vsako sliko posebej. A to še ni vse. Marsikomu uniformiranost in ravne, vodoravne linije niso dovolj, zato vsaj na steni želijo kaos. Vsekakor naj slike ne bodo postrani, sicer pa je vseeno, kako jih obesite. Ne povsem, še vedno držite vsaj eno linijo – pa naj bo to navpično, poševno ali kako drugače. Še vedno naj sestavljajo celoto!

Kakšen okvir izbrati? »Tanjši okvirji gredo k akvarelom, reprodukcijam, grafikam in diplomam, priznanjem, nekoliko močnejši so za večje reprodukcije in akvarele ter gobeline in olja,« pojasnjuje Melita Bitenc iz Salona okvirjev Gabi in nadaljuje: »Širši okvirji so za olja, saj da takšen okvir specifično težo sliki. Poznamo še baročne okvirje, ki jih uporabimo pri večjih gobelinih in za impresionistične motive.« Za diplome in priznanja se kupci v zadnjih letih največkrat odločijo za okvir iz lesa, oblečenega v aluminij, saj, kot pravi Bitenčeva, »tak enostaven okvir sodi k velikim dosežkom«. Poleg okvirjev sliko »naredi« tudi paspartu – ponavadi bela letvica, ki se uporabi med sliko in okvirjem, saj šele z njim slika zadiha in pride do izraza.

»Kupci se največkrat odločajo za klasične okvirje s paspartu letvico, največkrat v zlati ali srebrni barvi, saj sta to nevtralni barvi, ki gresta v vsak prostor,« razloži sogovornica, ki le ob zelo moderno pohištvo priporoča enostavne linije močnih barv. Ali se okvir izbira glede na pohištvo? »Ponavadi ne, saj velja, da je slika zaključena celota in je ni treba kombinirati z drugimi elementi v prostoru. Kljub temu pa kupci večkrat prinesejo slike pohištva, usklajujejo z barvami sedežne garniture in zaves, preprog. Kakorkoli, okvir enostavno mora biti del slike in ne toliko del preproge, pohištva,« pojasnjuje Bitenčeva.

Ali moramo za pet različnih slik, morda tudi različnih tehnik in velikosti, za isto steno izbrati enak okvir? »Ne, vsaka slika je zgodba zase. Lahko imamo samo akvarele, zato izberemo enake vrste okvir, vendar vsakega barvno uskladimo z vsebino motiva,« odgovarja sogovornica, ki z več kot desetletnimi izkušnjami opaža, da je za kupce velikokrat pomembna tudi cena, a tudi to ni večja težava. Nekatere slike so lahko tudi brez okvirja, torej tiste, ki so napete na podokvir in podrob, predvsem abstraktne slike, čeprav tudi za takšne obstajajo okvirji. Vprašamo še, katera dela visijo na njenem domu in kaj ima raje: vodoravne, urejene linije ali kaos. »Na veliki steni imam raje oblikovan kaos. Torej več slik in ne le ene, ki je poravnana le v zgornji, vodoravni liniji. Sicer pa je to stvar vsakega posameznika in tudi tega, da slike kupujemo počasi in dopolnjujemo zbirko,« pove Melita Bitenc. Na njenem domu prevladujejo akvareli in olja.