Odprto pismo - odgovor

V petek, 21. marca, je bilo v Gorenjskem glasu objavljeno pismo z naslovom »Odprto pismo« na temo opravljanja dimnikarskih storitev. Zaradi trditev, ki bi lahko zavajale bralce, želimo podati prave informacije o ureditvi načina dela dimnikarskih služb v Sloveniji.

Ugotavljamo, da je v praksi na obstoječih pa tudi novih kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah zelo veliko pomanjkljivosti in nepravilnosti, kar predstavlja veliko nevarnost z vidika požarne varnosti, varovanja človekovega zdravja in tudi okolja. Tako je nenavadna trditev g. Kristana, da je izvajanje dimnikarskih storitev teptanje človekovih pravic.

 

Dimnikarsko službo, torej dejavnost meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav, opredeljuje Zakon o varstvu okolja kot državno gospodarsko javno službo. Cilj te dejavnosti je zagotoviti varstvo okolja, učinkovito rabo energije, varstvo človekovega zdravja in varstvo pred požarom zaradi uporabe malih kurilnih naprav. Za te cilje pa praviloma lastniki ali uporabniki naprav niso zainteresirani, posebno še, če je potrebno te storitve plačati in če zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti njihova odprava predstavljala zanje dodaten strošek. Zato taka služba ne more biti prilagojena samo željam in pričakovanjem ali zahtevam posameznikov, ampak je izvajanje teh storitev tudi zagotavljanje javnega interesa. Uporabniki kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav morajo torej obvezno uporabljati storitve določenega izvajalca dimnikarskih storitev, ne glede na to, ali jih naročijo ali ne.

 

Dimnikarska služba je v Sloveniji postala državna javna služba spomladi leta 2004 s prenosom pristojnosti iz lokalnih skupnosti na državo. S tem se za uporabnika ni v ničemer spremenila od ureditve, ki v Sloveniji velja že od začetka stoletja. Za spremembo sistema tradicionalnega načina izvajanja dimnikarske dejavnosti v Sloveniji je potrebno k spremembam pristopiti zelo temeljito, saj sprememb ni mogoče izvesti hitro in brez temeljitih analiz vplivov sprememb na stroko in uporabnike.

 

V obravnavanem prispevku je več trditev in navedb, ki ne držijo. Tako ne trži navedba, da izvajalcem dimnikarske službe, ki samostojno izvajajo storitve dimnikarske službe, ni potrebno imeti ustrezne izobrazbe. V Uredbi o dimnikarski službi je natanko navedeno, kakšno izobrazbo potrebujejo dimnikarji, dimnikarski mojstri in dimnikarski delovodje.

 

Navedba v prispevku, da si uporabnik kurilnih naprav sam ne sme očistiti naprav, ne drži. To lahko stori, vendar mora na predviden termin čiščenja koncesionarju omogočiti, da opravi kontrolni pregled. Če čiščenje ni potrebno, dimnikar opravi in zaračuna samo kontrolni pregled. Ko gre za naprave na plin, pa mora koncesionarju dovoliti letni pregled in meritve.

 

Prav tako je neresnična tudi trditev g. Kristana o plačevanju kazni. Koncesionarji dimnikarske službe nimajo nobenih pristojnosti izterjati kakršnih koli kazni. Obračunavanje t. i. zavrnjenega izvajanja storitev dimnikarske službe pa je upravičeno samo v primeru, da je ta strošek tudi dejansko nastal po krivdi uporabnika dimnikarskih storitev. Dolgove, ki nastanejo s strani uporabnikov, pa ima koncesionar pravico izterjati v skladu s predpisi.

 

Vsak uporabnik pa ima na opravljene storitve dimnikarske službe v skladu z Uredbo o dimnikarski službi možnost ugovora na opravljene storitve, če oceni, da storitve niso bile opravljene ali obračunane v skladu s predpisi. Najprej se praviloma pritoži pri koncesionarju, če pa odgovora ne dobil ali z odgovorom ni zadovoljen, se lahko pritoži pristojnim inšpektoratom in Ministrstvu za okolje in prostor. Če v teh primerih ne pride uporabnik do rešitve, pa o primeru lahko odloči tudi sodišče.

 

Nerazumljiva je tudi trditev, da inštalaterji, serviserji kurilnih, dimovodnih naprav in ne nazadnje tudi proizvajalci in projektanti ne potrebujejo nadzora. Če bi bilo to res, ne bi bilo v praksi toliko nepravilnosti na napravah in nesreč na tem področju.

 

Iz analiz, ki smo jih opravili, in primerjav z drugimi državami smo ugotovili, da so storitve, opravljene na koncesioniran način, bolj učinkovite in cenejše. Lažji pa je tudi nadzor.

 

Strinjamo se z ugotovitvijo, da je potrebno proti kršiteljem ustrezno ukrepati. Prav zato sta Vlada in Ministrstvo za okolje in prostor s spremembo Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije že zagotovila učinkovitejši strokovni nadzor nad koncesionarji in zaostrila obravnavo pritožb uporabnikov ter razloge za odvzem koncesije. V načrtu pa je več sprememb in dopolnitev obstoječih predpisov s področja dimnikarske službe, s katerimi bomo še bolj prilagodili obseg in vsebino storitev dejanskim potrebam uporabnikov.

 

Odločno nasprotujemo vsem izvajalcem dimnikarske službe in njihovim zaposlenim, ki storitve izvajajo v nasprotju s predpisi in dobrimi poslovnimi običaji. Cilj Ministrstva je narediti vse potrebno, da bodo te storitve postale kakovostnejše in strokovne.

 

Darija Dolenc,

Služba za odnose z javnostmi,

Ministrstvo za okolje in prostor,

Dunajska c. 48,

1000 Ljubljana