V Šenčurju spomenik krompirju in Mariji Tereziji

Besedilo: Ilija Bregar
Kategorija: Zanimivosti / torek, 8. april 2008 / 06:00

Letos je mednarodno leto krompirja, spomenik v Šenčurju pa bo postavljen v spomin rešitev pred lakoto na Slovenskem.

Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi bo v Šenčurju postavilo spomenik krompirju oziroma Mariji Tereziji, ki ima največ zaslug, da so Kranjci v drugi polovici 18. stoletja začeli saditi to poljščino. To bo prvi tovrstni spomenik na svetu, je bilo rečeno v prvem uradnem obvestilu za slovensko javnost. Udarna, malce nenavadna, pa vendar docela resnična novica, ki pa ji marsikdo ni in ji menda še danes ne verjame, ker je bila objavljena na dan lažnivcev – 1. aprila torej…

Ideja je stara že domala tri leta, uresničila pa se bo 25. maja letos. Krompir si to zasluži, pravijo v društvu, saj je to naša najpomembnejša poljščina. Marija Terezija sodi zraven zato, ker je 16. 05. 1767 izdala ukaz o sajenju krompirja, s posebno okrožnico pa vsem glavarstvom v monarhiji naročila, da morajo poskrbeti za čim uspešnejšo izpolnitev te dvorne odredbe. Ukaz je imel dolgoročne posledice; tedaj in najbrž še kdaj pozneje tudi je krompir rešil tako Slovence kot tudi druge prebivalce monarhije zanesljive lakote. In zakaj v Šenčurju? Zato pač, ker so tam največji pridelovalci odličnega krompirja in pa zato, ker je občina pri postavitvi spomenika pripravljena tudi aktivno sodelovati. In končno, glede na to, da so Združeni narodi letošnje leto proglasili za mednarodno leto krompirja, bo dogodek v Šenčurju tudi ustrezen poklon tej na svetu najbolj razširjeni kulturi. Na spomeniku bo podpisan akademski kipar Janez Pirnat, občudovalec dela in življenja Marije Terezije in ljubitelj krompirja.

Dvomljivci o verodostojnosti te novice pa imajo v nečem vendarle prav. Ni namreč res, da bo šenčurski prvi tovrstni spomenik na svetu, saj bo, če se ne bo odkrilo še kaj trenutno neznanega, kvečjemu tretji. Prvi takšen je bil že leta 1853 postavljen v bavarskem mestu Offenburg v podobi angleškega pomorščaka Francisa Drake, ki je leta 1580 pripeljal krompir v Anglijo iz Čila, sicer pa je krompir v Evropo prinesel iz Peruja španski osvajalec Francisco Pizarro že leta 1531. Res pa je, da spomenika v Offenburgu ni več, saj so ga nacisti leta 1939 razdejali in kljub prizadevanju nekaterih ga doslej še niso obnovili. Drugi spomenik, na katerega se pač ne more in ne sme pozabiti, pa stoji v medžimurski vasici Belica nedaleč od slovenske meje, kjer so ga Hrvati postavili avgusta lani.

In ko smo že pri krompirju, omenimo še tole; čeprav je dolgo časa veljalo, da je krompir prišel v Evropo iz Severne Amerike, natančneje iz Virginije, je resnica ravno obratna! Krompir je v Severno Ameriko prišel iz Evrope, zasluge zato pa ima drugi ameriški predsednik Thomas Jefferson, ki se je z njim spoznaval od leta 1785 do 1789, ko je bil veleposlanik v Parizu.