Svetovni dan zdravja posvečen podnebnim spremembam

Vojne in terorizem človeštvu predstavljajo bistveno manjšo grožnjo kot podnebne spremembe, svari klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Ljubljana - Vsako leto več milijonov ljudi umre zaradi driske, malarije in podhranjenosti, vse to pa so bolezni, katerih pojav je v tesni povezavi s podnebjem. »Podnebne spremembe v zadnjem času zavzemajo pomembno mesto tako v znanosti kot tudi v politiki, gospodarstvu in javnosti. Prihaja čas, ko bo moralo o njih razmišljati tudi zdravstvo,« je na strokovnem srečanju, ki ga je ob letošnjem 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, pripravil republiški Inštitut za varovanje zdravja, poudarila Kajfež Bogatajeva.

»V Sloveniji smo se pri vplivih podnebja na zdravje ljudi do zdaj srečevali predvsem z vročinskimi valovi, občasnim pomanjkanjem pitne vode na nekaterih območji, nesrečami ob vremenskih ujmah in z boleznimi, ki jih prenašajo klopi in so izrazito odvisne od podnebnih razmer. V prihajajočih letih pa se lahko tudi pri nas srečamo z oteženo preskrbo s pitno vodo, hrano, večjo pogostnostjo poplav, požarov in suš ter širjenjem nekaterih bolezni na nova območja,« še napoveduje Kajfež Bogatajeva.

Podnebne spremembe bodo sicer spet najbolj prizadele najrevnejše dele sveta, a naraščajoče število žrtev orkanov, vročinskih valov in poplav tako v ZDA kot v Evropi kaže, da se moramo z njimi soočiti vsi. Po ocenah strokovnjakov je samo vroče poletje v letu 2003 Evropi prineslo 35 tisoč dodatnih smrti, večinoma zaradi vročinske kapi ter srčno-žilnih, ledvičnih, dihalnih in presnovnih motenj. Več kot 30 velikih poplav v zadnjem desetletju je terjalo vsaj tisoč življenj in prizadelo 2,5 milijona ljudi. Sezona pelodov se je v Evropi v povprečju podaljšala za skoraj 11 dni, kar podaljšuje tudi čas intenzivnega pojavljanja alergijskih bolezni, zaradi ogrevanja podnebja so resnejše in pogostejše okužbe z živili. Več kot dovolj razlogov torej, da se na dramatične okoljske spremembe odzove tudi zdravstvo.