Moja prva raziskovalna knjiga

Besedilo: Damjana Šmid
nedelja, 6. april 2008 / 06:00

Namen knjige je, da otrok povezuje doživete izkušnje iz vsakdanjega življenja z ustvarjanjem knjige, pri čemer vključi čim več čutil.

Učenje se začne z rojstvom in poteka vse do smrti. Lahko ga naredimo zabavnega in vseživljenjskega, lahko pa ga omejimo na šolske predmete in nujno zlo. Eden izmed prijetnih načinov učenja je izdelava raziskovalne knjige, ki jo lahko prilagajamo glede na starost in interese otrok.

Namen knjige je, da otrok povezuje doživete izkušnje iz vsakdanjega življenja z ustvarjanjem knjige, pri čemer vključi čim več čutil. Hkrati pa vadi različne spretnosti: spoznava barve, različne materiale, števila, oblike, črke ter striže, lepi, izboljšuje govorne sposobnosti. Na zabaven način pridobiva grafomotorične spretnosti.

Potrebujemo velik zvezek s trdimi platnicami, kajti takšna knjiga običajno vidi veliko sveta, saj jo otrok nosi s seboj na dvorišče, k babici, na morje … Vse ostalo, kar potrebujemo, vzamemo sproti – barvice, škarjice, lepilo, barvast papir, blago ipd. Poglejmo, kako je v svoji knjigi ustvarjal triletni Žan.

Ponedeljek: Z mamico je šel v trgovino in si izbral čokoladno jajce. V zvezek je narisal trgovino in na police je prilepil slike izdelkov, ki sta jih z mamico izrezala iz reklamnih prospektov. Poleg je nalepil papirček, v katerega je bil zavit čokoladni jajček. Mami mu je pokazala, kako se s svinčnikom prebarvajo kovanci, da so videti kot pravi. Zraven jajčka sta napisala še »mnjam«.

Sreda: Za kosilo so bili špageti. Žan je narisal velik lonec in v njem veliko špagetov. S svinčnikom je mešal in mešal, tako kot je videl kuhati očka. Poleg je nalepil še papirnati prtiček.

Petek: Očetu je pomagal na vrtu, zato je ustvaril vrt tudi v svoji knjigi. Ograjo je izrezal iz samolepilnega papirja in jo nalepil. V vrt je nalepil sliko solate, korenja in rože ter seveda velik traktor, ki dela brmbrmbrm …

Nedelja: Pri dedku je videl mlade zajčke. Mami je poiskala mehko blago in iz njega sta izrezala zajčke. Nalepil jih je in zraven narisal še veliko korenja. Tudi sam je pojedel korenček.

Čez leto dni: Žan še vedno ustvarja svojo knjigo, vendar je pri rezanju, lepljenju in barvanju že bolj spreten. Njegov besedni zaklad se je povečal in všeč mu je, ko lahko drugim pokaže svojo raziskovalno knjigo. Ima občutek, da zmore in da obvladuje majhen delček sveta. Njegova knjiga postaja vedno bolj debela in je album njegovih vsakdanjih doživetij.