Hram sv. Save gradijo tudi Slovenci

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 2. april 2008 / 06:00

Marmor s Hotavelj je že od leta 2002 naprej med pomembnejšimi graditelji cerkve sv. Save v Beogradu, ki je med tremi največjimi pravoslavnimi cerkvami na svetu.

Srbska pravoslavna cerkev, ena od številnejših pravoslavnih cerkva na svetu, je že leta 1894 načrtovala gradnjo velike cerkve, hrama, v Beogradu. Leta 1929 so bili narejeni načrti, leta 1939 pa položen in blagoslovljen temeljni kamen. Gradnjo je zaustavila vojna, po vojni pa oblast ni bila preveč naklonjena gradnji verskih objektov. Cerkev je upala, da bo njen načrt nekoč uresničen in da bo Beograd z veličastnim hramom pomembno središče pravoslavnega sveta. Gradbišče cerkve je znova oživelo leta 1984. Okrog leta 2000 je bila cerkev s pomočjo državnega denarja in prostovoljnih prispevkov vernikov doma in v tujini sezidana, leta 2004 pa urejena njena zunanjost. Resnično gre za mogočno zgradbo velikih razsežnosti, največjo med hrami pravoslavnega sveta. Z njo se lahko kosata le cerkev Jezusa Odrešenika v Moskvi in carigrajska cerkev Hagia Sofia, ki je bila najprej pravoslavna cerkev, nato pa muslimanska mošeja, sedaj pa je v njej muzej. Hram sv. Save je dolg 134,4 metra in širok 64 metrov. V cerkvi je prostora za 10 tisoč vernikov. Os vzhod-zahod je dolga 91 metrov, os sever-jug pa 81 metrov. Kupole so visoke od 65 do 77 metrov, cerkvena prostornina pa znaša 170 tisoč kubičnih metrov. Osrednja kupola tehta 4 tisoč ton, po cerkvi in po kupolah pa je nameščenih 18 pozlačenih križev in 49 zvonov, od katerih tehta najtežji 6120 kilogramov. Čeprav opremljanje notranjosti cerkve še ni končano, je že posvečena in lahko služi svojemu namenu. Hram sv. Sava je ponos Srbije in njene pravoslavne cerkve ter božja pot številnih Srbov iz domovine in iz tujine, za druge obiskovalce Beograda pa doživetje, ki ga ne gre zamuditi, saj fotografija ali pripoved ne moreta nadomestiti posebnega doživetja živega srečanja z njim.

Kdo je bil sveti Sava

Sveti Sava je bil prvi nadškof (arhioepiskop) Srbske pravoslavne cerkve in njen najpomembnejši svetnik. Rodil naj bi se leta 1175 ali 1176, nekateri viri pa kot rojstno leto navajajo 1169. Umrl je 14. januarja leta 1235 ali 1236. Sveti Sava se je rodil kot princ Rastko Nemanjić očetu Štefanu Nemanju, srbskemu vladarju in ustanovitelju srednjeveške srbske države. Rastkov brat Štefan pa je bil prvi srbski kralj. Rastko je bil nemirnega duha. Leta 1192 je pobegnil od doma in se pridružil pravoslavnim menihom na grški sveti gori Atos na polotoku Halkidiki, kjer so mu dali ime Sava. Leta 1197 se mu je pridružil tudi oče Štefan, ki je vzel meniško ime Simeon. Skupaj s Savo sta se preselila v opuščeni samostan Hilandar in ga obnovila. Postal je središče srbskega krščanskega življenja. Oče Štefan oziroma Simeon je v tem samostanu umrl 13. februarja leta 1200. Sava je deloval naprej. Pisal je in živel asketsko. Do leta 1207 je živel na Atosu. Leta 1219 so ga imenovali za prvega nadškofa srbske pravoslavne cerkve. Njegovo imenovanje je pomenilo začetek samostojnosti srbske pravoslavne cerkve. Zaradi nenadne pljučnice je umrl v nedeljo, 14. januarja 1235 ali 1936. Pokopali so ga v takratnem bolgarskem glavnem mestu Tarnovgrad, od koder so njegove posmrtne ostanke leta 1237 prenesli v samostan Mileševa v južni Srbiji. Okrog leta 1630 so Turki njegove kosti sežgali na glavnem trgu v Beogradu, ki naj bi bil takrat tam, kjer stoji sedaj njemu posvečeni hram. Srbi so ponosni na svojega svetnika. Za zavetnika so ga izbrali učitelji, učenci in zdravniki, saj je bil vešč zdravilstva in je med obiskom Niša zdravil tudi slavnega nemškega cesarja Friderika Barbarosso. Na njegov praznik 27. januarja po gregorijanskem in 14. januarja po julijanskem koledarju (tega še uporablja srbska pravoslavna cerkev) se učenci in učitelji v cerkvah zberejo v njegov spomin.

Med graditelji tudi Marmor s Hotavelj

Med graditelji hrama svetega Save je tudi Marmor s Hotavelj, ki ima v Beogradu svoje podjetje. »Ponosni smo, da smo bili leta 2001 med 40 kandidati v hudi mednarodni konkurenci izbrani za izvajalca zahtevnih kamnoseških del na zunanjosti hrama in za še zahtevnejšo reliefno opremo notranjosti. S srbskimi državnimi oblastmi, še posebej s predstavnikom vlade Vojislavom Milovanovićem, in cerkvenimi oblastmi zelo dobro sodelujemo. Za letos imamo dela dovolj, pogovarjamo pa se tudi že za naprej,« je povedal direktor Marmorja Hotavlje Gregor Žontar. Beograjsko podjetje, v katerem je zaposlenih okrog 15 domačinov, vodi Janez Bizjak. »Sedaj z reliefi in mozaiki oblagamo notranjost cerkve, kar je zelo zahtevno in natančno delo, pogosto tudi ročno. Uporabljamo beli kararski marmor iz Italije. Dela na gradbišču vodi inženir Andrej Rogelj iz Kranja. Z domačini sodelujemo zgledno. Več let se že poznamo in med nami ni nobenih problemov,« je povedal Janez Bizjak.