Letos bosta prišli na vrsto za obnovo Tomšičeva in Tavčarjeva ulica. (Foto: Tina Dokl)

Mesto bo spet obstalo

V mestnem jedru bodo letos zaradi obnove ulic nekateri trgovci spet "odrezani od sveta".

Kranj – »Staro mestno jedro je na najbolj kritični točki v svoji zgodovini. Napačne odločitve, ki jih je sprejemala politika, so se začele množiti,« je kritičen predsednik sveta krajevne skupnosti Center Tomaž Kukovica. Mesto, pravi, še ni komunalno opremljeno, podjetništvo je zamrlo, promet je neurejen, … »Na to osnovo je potem težko pripenjati kakršnokoli pametno vsebino.« Ob tem se je po njegovem treba zavedati še dejstva, da za količki živi 314 ljudi, pri čemer je večina starih preko 65 let.

Tudi zadnjo volilno kampanjo so skoraj vsi gradili na oživljanju mestnega jedra. Zato Kukovico veseli, da so se z občinsko oblastjo vendarle uspeli dogovoriti, da je v proračuna za prihodnji dve leti vključila najpomembnejše naložbe. Mednje sodi komunalno opremljanje ulic, kar naj bi končali še letos. »To bo predstavljalo odlično osnovo za ureditev prometa v mestnem jedru in debato, kaj z njegovo vsebino.« V teh ulicah, opozarja Kukovica, so nekateri vodi stari tudi do 150 let. »Prejšnja občinska uprava zaradi varčevanja ni do konca speljala postavitve betoniranega podzemnega rova, v katerega se potem lahko položi od kanalizacije do elektro in plinske napeljave. Zdaj naj bi to dokončali.«

Glavno težavo za stagnacijo mestnega jedra Kukovica vidi v tem, da vsaka politična opcija začne šteti zgodovino od začetka. Zato ni nekih strateških ciljev, ki bi prispevali k razvoju mesta. »Teater je popolnoma zastarel, rabili bi koncertno dvorano, vse institucije, ki so v preteklosti dajale čar mestnemu jedru, so se preselile, od fakultete do ekonomske šole,« z obžalovanjem ugotavlja Kukovica. Razen tega najemnike prostorov v mestnem jedru pestijo visoke najemnine. »Zdaj bo mesto spet dve leti razkopano, zato se bomo o vsebini znova lahko začeli pogovarjati šele po obnovi.« V tem času bi se zato po njegovem morali načrtno lotiti odkupa stavb. »Mestni svet bi se moral odločiti o sprejetju ukrepa subvencioniranja najemnin za podjetnike in uvedbi enotne najemnine.« Tako bi po mnenju Tomaža Kukovice postavili osnovne pogoje za vzporedno premišljevanje o vsebini, s katero bi napolnili mestno jedro.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sobota, 14. maj 2016 / 13:34

Od Save k Savi

Razstava v Hiši Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju je bila povod za počasno pohajkovanje ob in nad reko. Sicer ne ob tistem delu Save v okolici Ljubljane s priljubljenim motivom Š...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...