Otroška peresa

Besedilo: A. H.
sobota, 29. marec 2008 / 06:00

Prva vožnja s kolesom

Nekega lepega dne sem videla fanta, ki se je vozil s kolesom brez pomožnih kolesc. Takoj sem odhitela k atiju in ga prosila, naj mi pomožna kolesca odstrani. Usedla sem se na kolo in ati me je prijel, vendar sem kmalu začela vpiti: »Daj me dol, hočem dol!« Ko sem tako vpila in se jokala, se je ati razjezil in odšel v hišo. Prosila sem mami, naj me nauči voziti kolo brez pomožnih kolesc. Usedla sem se na kolo, mami pa me je prijela. Malo sem še vpila, ko pa sem pogledala nazaj, sem se peljala čisto sama. Bila sem vesela.

Maja Zupan, 6. a

Prvič na smučeh

Ko sem imela štiri leta, me je ati prvič postavil na smuči. Bila je zima in na našem vrtu je bilo ogromno snega. Ati je dejal, da je že skrajni čas, da se naučim smučati. Moj prvi zavoj se je končal s padcem. To se je ponovilo približno desetkrat. Ati me je prijel za hrbet in me potisnil po hribu navzdol. Seveda me je držal. Kmalu sem se znašla na tleh. Čez mene pa se je prekucnil še ati. Jokavo sem se pobrala in se kar sama spustila po bregu. Ker se je utrjena proga končala, sem se zarila v cel kup snega. Spet me je vse zabolelo. Ati je rekel, da je dovolj in da bova nadaljevala naslednji dan. To so bili moji prvi smučarski vzponi in padci.

Nives Skube, 6. a

Maj in kontrolne naloge

Zdi se mi, da smo šolarji, odkar imamo dve konferenci, veliko bolj zasedeni. Ko smo imeli tri konference, so se kontrolne naloge lepo razporedile preko šolskega leta. Sedaj pa imamo v drugi konferenci vse nakopičeno v marcu in maju. Maja imamo vsak teden po dve kontrolni nalogi. Takrat se ne zmorem več učiti. Hočem se usesti za pisalno mizo, a ko se zazrem skozi okno, kjer je toplo, živahno in brezskrbno, si ne morem kaj in grem še jaz uživat to lepoto. Kaj pa se zgodi s kontrolno nalogo ... Saj gotovo sami veste, kaj.

Maja Žemlja, 8. b

Šola je v bistvu super

»Oh, ta šola,« si najprej misli vsak. A povem vam, da je lahko tudi drugače. Tudi jaz sem vedno mislila, da je šola velik bav bav. Vedno se samo učiš, bereš in poslušaš učitelje. Ampak to sploh ni res. Zamisli si. Prideš v šolo, se pogovarjaš s prijatelji, se kaj dobrega spomniš in podobno. Vedi, da se moraš tudi učiti in med uro poslušati učitelja. Kaj pa odmori? Med odmori imaš vedno kaj povedati svojim prijateljem in to tudi narediš. Iz lastnih izkušenj vam povem, da če med odmori samo sediš za mizo in čakaš, kdaj bo prišel učitelj, je to pravi dolgčas. Ko pa se pogovarjaš s svojimi prijatelji, je prav zabavno. Verjemite mi, da šola ni tako grozna, kot si vsi predstavljate. Najprej pomislite na dobre stvari in šele nato na slabe in se vprašajte: »Ali bi imel toliko prijateljev, če ne bi hodil v šolo?« Tudi sama se vedno znova tako sprašujem in prišla sem do zaključka, da je šola res super.

Jerneja Pavlič, 8. b