Pomoč Evrope po ujmi

Slovenija naj bi iz evropskega solidarnostnega sklada za sanacijo po ujmi dobila 8,25 milijona evrov, je povedala evropska komisarka za regionalno politiko Danuta Hübner.

Železniki - Evropska komisarka Danuta Hübner je povedala, da Sloveniji glede na obseg celotne škode, ki so jo povzročile lanske poplave, za odpravo posledic iz evropskega solidarnostnega sklada pripada 8,25 milijona evrov. Odločitev evropske komisije morata sprejeti še evropski parlament in Svet EU. Komisarka zapletov ne pričakuje, končna odločitev pa bo predvidoma znana maja. Kaj si od evropske pomoči obetajo v občini Železniki, pa župan Mihael Prevc:

»Ne vemo še, koliko denarja bomo dobili, a ker je polovica škode v Sloveniji nastala v Železnikih, bi morali dobiti okoli štiri milijone evrov. Za kaj jih bomo porabili, še ne vemo, saj bo o tem odločala vlada RS.«

Ste pričakovali več evropske pomoči?

»Takoj po ujmi, ko smo ugotovili, da smo prestopili prag upravičenosti do evropskih solidarnostnih sredstev, smo mislili, da bo pomoči več. Sicer pa je že dalj časa znano, koliko bo tega denarja, saj je v regulativi jasno določeno, kolikšen delež pripada državi glede na obseg škode.«

Ali se bo zaradi tega sanacija zavlekla?

»V teh dneh bo ministrstvo za okolje končalo izdelavo triletnega sanacijskega programa, težko pa je reči, koliko časa bo trajala sanacija, morda štiri ali pet let. Kmalu bomo torej vedeli, koliko denarja bo vlada iz državnih rezerv namenila za sanacijo v Železnikih. Ker je na komunalni infrastrukturi nastalo za 25 milijonov evrov škode, smo v našem planu za letos predvideli osem milijonov. Bojim se, da toliko denarja država ne bo mogla zagotoviti, dejstvo pa je, da nam bo do junija zmanjkalo sredstev iz predhodnega sanacijskega programa. Dela na vodotoku, ki jih izvaja koncesionar VGP iz Kranja, so aktivno stekla šele v zadnjem času. Odprtih je več gradbišč in sicer na Zalem Logu, v Dašnici in na Rudnem. V sklopu denarja iz predhodnega delnega sanacijskega programa se že v tej fazi gradijo poplavne pregrade na hudournikih, kot je Pruharica na Zalem Logu. Geodetski posnetek, ki je v izdelavi, pa bo pokazal, koliko naplavin bo potrebno odstraniti iz struge Sore skozi Železnike. Po mojem prepričanju še zelo veliko. Ob tem moram dodati, da imamo pri sanaciji po ujmi precej težav s posamezniki, ki ne razmišljajo v dobro občine. Tako pri rušenju Jegličevega doma kot pri obnovi kanalizacije v Sori nas je obiskala inšpekcija. Očitno nekateri občinski upravi pri napornem delu s sanacijo želijo nagajati. Bilo nam je očitano, da v Sori gradimo novo kanalizacijo in s tem ožimo strugo. Naj povem, da v Sori samo krpamo uničeno kanalizacijo, saj fekalije še vedno iztekajo v Soro. Zavedamo se, da je bila izgradnja kanalizacije v Sori pred mnogimi leti, ko nas še ni bilo zraven, velika napaka. Denar iz države pa v tem trenutku lahko dobimo samo za popravilo, ne pa za izgradnjo nove kanalizacije, ki pa bo v vsakem primeru morala biti locirana izven Sore.«

Obnova zdravstvenega doma se še ni začela. Kako to?

»V teh dneh se zaključujejo projekti, čakamo še na soglasja, ki so nujna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Še zlasti je pomembno soglasje vodarjev, saj je objekt lociran na vodnem območju. V tem trenutku že vodimo postopek za izbiro izvajalca in mislim, da bi se obnova lahko zaključila do jeseni. Po novem projektu so znani že bolj natančni stroški obnove, ki bodo z davkom znašali 1,2 milijona evrov. Ta čas imamo zagotovljenih 600 tisoč evrov, ki so na posebnem računu za zdravstveni dom. Poleg tega potekajo postopki za pridobitev sredstev ministrstva za zdravje v višini 85 tisoč evrov, o prav tolikšni donaciji pa se dogovarjamo z Mercatorjem. Na občinskem humanitarnem računu je še 1,3 milijona evrov. Odbor za razdelitev humanitarne pomoči se je pred kratkim odločil, da del denarja nameni za ureditev fasad, sam pa bom predlagal, da se del tega denarja porabi tudi za obnovo zdravstvenega doma.«

O sprejemu proračuna je na zadnji seji občinskega sveta odločil le en glas. Zakaj je po vašem mnenju toliko svetnikov glasovalo proti sprejemu?

»Nekateri so očitali, da proračun ni razvojno naravnan, kar je nelogično, saj je proračun za 65 odstotkov večji od lanskega, a ne le zaradi poplav, kot so nekateri menili, pač pa tudi na račun nepovratnih državnih sredstev in denarja iz evropskih skladov. Gre za dva milijona evrov, ki ju bomo porabili izključno za razvojne projekte: za izgradnjo kanalizacije na Racovniku, v Selcih in Dolenji vasi, kjer bo zgrajena tudi čistilna naprava, v Dašnici pa bo urejen športni park. Poleg tega je precej več denarja namenjenega za rekonstrukcijo občinskih in lokalnih cest; letos jih bomo rekonstruirali osem kilometrov, kar je tri kilometre več kot lani. Svetniki, ki so brez pravih argumentov glasovali proti takšnemu proračunu, so glasovali proti razvojnim projektom. Nad izidom glasovanja sem bil presenečen, ker v prvi obravnavi in v fazi usklajevanja na odborih ni bilo večjih pripomb. Lahko bi vložili amandmaje, a je pri tem potrebno nekaj poguma, saj je v amandmaju potrebno navesti, kje denar vzeti.«

Kot kaže, bo jeseni od 30 do 40 otrok ostalo brez mesta v vrtcih. Kako se boste soočili s tem problemom?

»Razmišljamo o odprtju vsaj še enega oddelka, v naslednjih mesecih pa bo treba skupaj z ravnateljem intenzivno iskati prostorsko rešitev. Možnost se kaže v šoli v Selcih, kjer smo v sklopu rekonstrukcije strehe pridobili dodatne prostore, dolgoročno pa bo treba tudi pri ureditvi centralne šole in njene podružnice v Dražgošah iskati prostorske možnosti za dodaten oddelek. Prepričani smo, da bo interes za vključitev otrok v vrtec tudi pri nas vedno večji.«