Raj pod Begunjščico sameva

Restavracija na Ljubelju je zaprta, prazne so stavbe na mejni ploščadi, vila Panorama propada. Edini gostje so v domu društva Oaza miru in na smučišču Zelenica.

Ljubelj – Nekdanji turistični blišč na Ljubelju je že zdavnaj zbledel. V letu, ko Slovenija predseduje Evropi, je tamkajšnja slika klavrna. Obiskovalca iz tržiške smeri sprejme na vrhu klanca restavracija Kozorogova ploščad. Žal ni mogoče vstopiti, saj je že dolgo zaprta. V Tržiču vedo, da zasebna gostinka ni zmogla visokih stroškov za ogrevanje in najemnino prostorov. Ljubelj je bil dobro obiskan ob lepem vremenu, ob slabem pa ni prišlo niti toliko gostov, da bi lahko natakarji z njimi igrali vsaj šah. Tudi kuhinja v kleti in menjalnica v nadstropju sta verjetno že zaprašeni. Oglas na vratih, da Kompas oddaja prostore v najem, verjetno malokdo opazi. Zato bo tja pripeljal novega najemnika samo čudež.

Podobna ponudba za oddajo prostorov je na delu stavbe, v kateri je nekdanja brezcarinska prodajalna. Trgovina še živi, saj mnogi Avstrijci prihajajo kupovat k nam predvsem cigarete. Od lani so prazne stavbe na mejnem prehodu Ljubelj, ki so v lasti ministrstva RS za javno upravo. Policija sicer namerava obdržati del prostorov, za druge površine pa še niso določili namena. »Čas bi bil, da se država odloči, kaj bo v njenih objektih na Ljubelju. Občina Tržič je predlagala, da bi tam uredili muzej taborišča Mauthausen, saj je lokacija spominske sobe v gostišču ob spomeniku neprimerna. Gre za projekt čezmejnega sodelovanja z avstrijsko Koroško, kjer imajo enake zamisli. Skupaj bi jih lahko uresničili do junija letos, ko bo spet slovesnost na prostoru taborišča pod Ljubeljem. Del stavbe bi namenili za muzej smučanja in sankanja z zgodovino Ljubelja, del pa za turistično pisarno in bife,« je povedal Borut Sajovic, župan Občine Tržič.

Ponovil je zgodbo o preživetju smučišča Zelenica, v katero je občina vložila v desetletju okrog štiristo tisoč evrov. Kompas vseeno ne priznava občini lastninske pravice. Odrekli bi se ji takoj, če bi le Kompas želel vlagati v turizem in žičnice. Primer dolgo zaprtega hotela na Ljubelju je dokazal, da lastniki nimajo takih ambicij. Zadovoljni pa so, da je nekdo z dovolj poguma stavbi vrnil življenje.

»Društvo za zdravo duhovno življenje Oaza miru je tam uredilo dom, ki deluje od julija 2006. V njem sprejemamo najavljene skupine, za katere pripravljamo duhovne, izobraževalne in počitniške dejavnosti. Gostili smo tudi učence OŠ Bistrica na zimski šoli v naravi. Dom smo obnovili s prostovoljnim delom, tako pa ga tudi povečini upravljamo. Stavbo bi želeli kupiti, za kar se že dogovarjamo z lastniki,« je pojasnil Vlado Pečnik, župnik iz Kovorja.

Žarek upanja za povečanje obiska na Ljubelju in okoliških vrhovih je prižgalo tudi Planinsko društvo Tržič, ki vztrajno gradi novo kočo na Zelenici. Odprli naj bi jo ob letošnji stoletnici društva. Cestno podjetje Kranj je porušilo staro vilo pod Kozorogovo ploščadjo. Tam gradi več novih apartmajev. Vila Panorama ob bližji cerkvi sv. Ane propada, saj so lastniki iz tovarne papirja Krško pozabili nanjo. Morda jih bodo tujci spomnili, da imajo stavbo v raju pod Begunjščico!