Spremembe v Muzejskem društvu

Aleksander Igličar je novi predsednik Muzejskega društva Škofja Loka, ki društvo vidi kot združenje izobražencev, kulturnikov in gospodarstvenikov.

Godešič - Na zboru članov v začetku marca je bil za predsednika Muzejskega društva Škofja Loka izvoljen Aleksander Igličar z Godešiča, ki je nasledil dosedanjega predsednika Petra Hawlino, ki je z mesta predsednika odstopil lani maja, v vmesnem obdobju pa je društvo kot najstarejši član izvršnega odbora vodil dr. Tone Košir.

Kako to, da ste se odločili prevzeti funkcijo predsednika Muzejskega društva Škofja Loka?

»Izziv sem sprejel na pobudo nekaterih članov izvršnega odbora in tudi drugih članov Muzejskega društva, s katerimi sem sodeloval zadnje pol leta. K Muzejskemu društvu sem aktivno pristopil lani aprila, ko sem postal blagajnik, delovanje društva pa sem seveda spremljal tudi že prej. Muzejsko društvo je imelo v preteklosti izjemno pomembno vlogo v škofjeloškem kulturnem in družbenem življenju in bi jo moralo znova dobiti.«

Se z vašim prihodom obetajo kakšne spremembe?

»Nekaj sprememb zagotovo bo. Želja je, da bi se aktivnosti, ki so že potekale, na primer Blaznikovi večeri, znova obudile in se dodale še nove vsebine. Muzejsko društvo vidim kot združenje izobražencev, kulturnikov, gospodarstvenikov, ki imajo željo in interes, da se vključijo v dogajanje v loški občini. Zato bo seveda potrebno pridobiti nove člane, tudi mlajše. Društvo ima trenutno 370 članov.«

Muzejsko društvo je najbolj poznano po izdajanju Loških razgledov.

»Loški razgledi so domoznanstveni zbornik z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Izhajajo od leta 1954 in od takrat je izšlo 53 številk, kar pomeni okrog 16.500 strani različnih besedil. Z novo urednico Judito Šega se bomo trudili v smeri posodobitve vsebine. Poleg izdajanja Loških razgledov društvo izdaja tudi zbirki Doneski in Vodniki. V zbirki Doneski je pred kratkim izšla publikacija Škofjeloški pasijon 2008. Pripravljamo ponatis Zupančevega Kamnitega mosta, naša želja je nadaljevati s sistematičnim proučevanjem in delom znamenitih Ločanov, dolgoročno pa želimo pristopiti k proučevanju novejše zgodovine Škofje Loke v 19. in 20. stoletju.«