Nore "cvetke" šolskih prenov

Besedilo: Mag. Silvana Gasar
sobota, 22. marec 2008 / 06:00

V prejšnjem članku sem trdila, da je zadnja prenova srednješolskih poklicnih in strokovnih programov tako strahotno nespametna in nepremišljena, da nikakor ne more imeti pozitivnih učinkov. Take trditve pa si zaslužijo vsaj nekaj argumentov.

Seveda spet ni nihče nič vprašal učiteljev, ampak se je vse skupaj prav potiho odvijalo na republiški ravni. Občasno smo slišali omenjanje prenov v letu 2012, lansko jesen pa smo nenadoma izvedeli, da gremo s prihodnjim šolskim letom v obvezno korenito prenovo vseh programov. V začetku se ni vedelo nič kaj dosti drugega, kasneje pa se je začelo govoriti o nekih modulih, posnemanju finskega šolskega sistema, PUZ, NMS, MSZ, obveznem in odprtem kurikulu, kompetencah dijakov itd. Ne vem, zakaj je potrebna gora novih izrazov in nerazumljivih kratic za stvari, ki se že od nekdaj pojavljajo v šoli. Morda zato, da ja ne bi vsega razumeli in uvideli nesmiselnosti prenove?! In kaj se ve zdaj? Predvsem to, da je stara organizacija dela šole postavljena na glavo, z republiške strani predpisana samo v okvirih. Na vse drugo, po čemer zaskrbljeno sprašujemo šolniki (kako naj bi se to izšlo?), pa dobimo odgovor: »Ta odločitev je povsem prepuščena avtonomiji šole. O tem se boste dogovarjali v programskih učiteljskih zborih.« Krasno! Najprej nam obvezno začrtajo strašno neumen okvir, potem ko ne vedo, kako znotraj tega sploh izvesti pouk, se pa te odločitve prepustijo posamezni šoli. In potem boste slišali, da so nam dali proste roke. Pa kaj še! Ali samo iz moke, mleka in nekaj jajc znate narediti dostojno torto? Tega niti največji slaščičarski mojster ne zmore! Točno v tak položaj so zdaj potisnili učitelje: naj znotraj nemogočih okvirov naredimo čudež. O ja, uradno se je tudi šolnike spraševalo – ponavadi tako, da so samo nekaterim od njih dali goro elektronskega gradiva na vpogled za nekaj dni, potem pa nobenih pripomb niso upoštevali. Očitno samo za izgovor, da so vprašali tudi učitelje. Navadna laž!

Ena od cvetk prenovljene šole je ocenjevanje, kakršno smo delno že začeli: ocene nezadostno (1) po novem ne poznamo več. Nadomešča jo NMS (ni dosegel minimalnega standarda), ki je lahko kar petih različnih vrst. Pa gre še dalje. V novih redovalnicah naj bi en sam dijak imel kar dve veliki strani, na katere naj bi podrobno pisali standarde znanja in utemeljitve vsake posamezne ocene. Lepo prosim! Toliko let se je točno vedelo, kaj v šoli pomeni enica in kaj petica, zdaj pa tega na lepem ne vemo več?! Da je stvar še bolj nelogična, so pa na drugi strani pisni preizkusi znanja (ki so bolj objektivni in ponujajo dokaz) pri večini predmetov neobvezni. Uvajajo kreditne točke, ki jih bo treba zbrati določeno količino. Dijaki bodo lahko izbirali med moduli (nič drugega kot izbirni premeti). Zelo nejasno se govori o delovni praksi dijakov. Slišati je tudi take reči, da si jo bodo morali zagotoviti sami. A tako?! In kaj, če ne bodo našli delodajalca, ki bi jih vzel na prakso? Novih učbenikov, ki bi ustrezali novostim prenovljenih programov, pa sploh ni. In iz česa se bodo dijaki učili? O nadaljnjih cvetkah bi se dalo napisati knjigo. Nov sistem od učiteljev zahteva, da bomo (za enako plačo kot prej) cele dneve sestankovali, razpravljali in pisarili razne zapisnike. Kje naj bi ob tem našli čas in energijo za kvalitetno poučevanje dijakov, pa ni znano. In kar je brez dvoma najhujša cvetka: požrli bomo vsa »sranja«, ki nam jih nalaga (če res?) enoten evropski sistem izobraževanja, ob tem pa dijaki ob zaključku šolanja niti slučajno ne bodo prejeli mednarodne poklicne kvalifikacije, ki bi veljala tudi v drugih državah EU in omogočala zaposlitev v tujini. Kaj pod milim nebom bomo torej sploh pridobili, razen hudega kaosa in resnega tveganja, da se kvaliteta našega šolstva in znanja dijakov nevarno zniža? Da o škodljivih vplivih tega na duševno zdravje otrok, staršev in učiteljev sploh ne govorim. Je morda skrito bistvo vsega v tem, da ne bi bili slučajno predobri, glede na druge članice EU? Te možnosti vrhovi, ki so zaslepljeni z denarjem, prejetim iz evropskih skladov, seveda nočejo videti.