Rak na dojkah: Vsako leto na novo zboli več kot tisoč žensk

Besedilo: Mojca Šimenc
nedelja, 9. marec 2008 / 06:00

Rak na dojkah je v Sloveniji najpogostejša oblika raka pri ženskah. Vsako leto na novo zboli več kot tisoč žensk, pri več kot polovici na novo zbolelih gre za invazivno obliko raka.

Dve tretjini na novo odkritih bolnic z rakom na dojkah je starejših od 50 let. Pred tridesetim letom starosti je bolezen redka, vendar ne nemogoča. Ocenjuje se, da bo do 75. leta starosti za rakom na dojkah zbolela vsaka deseta do šestnajsta ženska.

Samopregledovanje dojk enkrat na mesec

Samopregledovanje dojk je najpomembnejša sekundarna preventiva raka na dojkah, s katero naj bi začele že pri dvajsetih letih starosti. Dojke si pregledujte enkrat na mesec, najbolje sredi menstruacijskega ciklusa. Če zatrdlino zatipate nekaj dni pred mesečnim perilom ali med njim, gre običajno za normalni pojav. Vseeno pregledovanje nekaj dni po menstruaciji ponovite. Samopregledovanje dojk opravite takole. 1. Stopite pred ogledalo in iščite morebitne vidne spremembe dojk: oteklino, rdečino, spremembo na bradavicah, ugreznjeno kožo, izcedek. 2. Dvignite roki, ju sklenite na temenu ter si v ogledalu znova natančno oglejte dojke. 3. Sklenite roki v pasu in se nagnite proti ogledalu. Ramena potisnite naprej in si oglejte dojke. Pozorni bodite na vse spremembe oblike. 4. Dvignite levo roko in jo potisnite za glavo. Z desno roko pretipajte dojko. To najlažje storite namiljeni pod tušem. Prste iztegnite in jih stisnite skupaj. Z majhnimi krožnimi gibi pretipajte celotno dojko. Začnite od zunanje strani in se pomikajte proti bradavici, ki jo na koncu rahlo stisnite in bodite pozorni na morebitni izcedek. Pretipajte še podpazduho in vse skupaj ponovite na drugi dojki. 5. Lezite na hrbet in si pod ramo položite blazino ali zloženo brisačo. Levo roko potisnite za glavo in si z desno pretipajte dojko, tako kot ste to storili pod tušem. Ponovite postopek na drugi dojki. 6. Posebej še enkrat pretipajte podpazduho: leže ali sede roko odmaknite toliko, da s konicami prstov druge roke dosežete vrh podpazduhe. Roko položite k boku in pretipajte podpazdušno votlino. Ponovite na drugi strani.

Neinvazivne maligne spremembe dojk

Rak na dojkah največkrat vznikne v duktusih in lobulih. To vrsto raka imenujemo karcinom. Lobuli so režnji (v dojki jih je 15 do 20), ki jih sestavljajo žlezni mešički (v njih med nosečnostjo nastaja mleko) in mlečna izvodila – duktusi. Mlečna izvodila se zlivajo drug v drugega in se na koncu združijo v mlečni vod, ki teče proti bradavici. Lobule in duktuse od opornega tkiva loči bazalna membrana. Rakave celice se najprej širijo po duktusih in lobulih. To obliko imenujemo neinvazivni karcionom ali karcionom in situ in je omejen na celice znotraj mlečnega voda ali mlečnega mešička ter ga ne moremo zatipati. Je stopnje T0. Bolezen, odkrita v tej fazi, je skoraj vedno ozdravljiva.

Invazivne maligne spremembe dojk

Ko rakave celice prebijejo bazalno membrano in se začnejo vraščati v oporno tkivo, govorimo o invazivnem karcinomu. Lobularni karcinom in situ se sam sicer redko razvije v invazivno obliko, je pa napovedni dejavnik za drugo obliko raka na dojkah. Invazivni duktalni in invazivni lobularni karcinom sta obliki, pri katerih se je rak začel širiti v oporno tkivo, potem pa se lahko preko krvi in limfe razširi v druge organe. Kar 70 do 80 odstotkov rakov na dojkah je invazivnih duktalnih karcinomov. Tumorje, ki preraščajo mlečni vod ali mešiček, lahko že zatipamo. Če so manjši od dveh centimetrov, so stopnje T1. Tumorji, veliki od dveh do pet centimetrov, so stopnje T2 in T3, tumorji, večji od petih centimetrov pa so razraščeni v večjem delu dojke in tudi v steni prsnega koša. Predstavljajo lokalno napredovani karcinom (T4). Karcinomi, manjši od enega centimetra, običajno ne zasevajo v bezgavke in druge organe.

Biopsija in patološka preiskava tkiva

Biopsija je odvzem delčka tkiva iz spremenjenega dela dojke, bodisi zatrdline bodisi dela, ki ga je kot spremenjenega pokazala mamografija. Najpogosteje se opravi aspiracijska biopsija, pri kateri zdravnik s tanko iglo posrka celice, ki jih potem pošlje na patološko preiskavo. Z njo poskušajo najti vzroke za spremembo v dojki, ki so lahko vnetja, hormonske spremembe tkiva, benigni ali maligni tumorji. Poseg je neboleč in hiter in ga opravijo v ambulanti. Če je patološki izvid aspiracijske biopsije pozitiven, gre skoraj zagotovo za rakaste spremembe. Če je izvid nejasen, se zdravnik običajno odloči še za kirurško biopsijo.

Določanje onkogena HER-2 pri raku na dojkah

Onkogen HER-2, imenovan tudi »c-erbB-2« in »neu«, je protein iz skupine receptorjev rastnih faktorjev. V nizkem številu ga opazimo v vrhnjicah številnih tkiv in sluznic, tudi v dojki. Pri petini do četrtini invazivnih karcinomov dojk je število kopij gena HER-2 močno povečano. Povečani HER-2 napoveduje dober odziv na zdravljenje z adriamicinsko kemoterapijo, vendar tudi slab odziv na zdravljenje s tamoksifenom pri bolnicah, pri katerih so izraženi estrogenski (estrogen je ženski spolni hormon) receptorji. Bolnice, pri katerih je HER-2 pomnožen, so primerne za zdravljenje z biološkim zdravilom trastuzumabom.