Ženske pod steklenim stropom

S Škofjeločanko Mirjam Jan Blažič, dolgoletno direktorico uspešnega loškega podjetja, v pokoju pa svetovalko uprave v Slovenski industriji jekla, tretji mandat svetnico v občinskem svetu, sedaj tudi podžupanjo, smo se pogovarjali zlasti o položaju žensk pri nas v primerjavi z Evropo.

Kako gledate na praznik 8. marec - dan žensk danes?

»Vesela sem, da sta nagelj ali vrtnica ob 8. marcu, dnevu žensk, v zadnjih letih spet oživela na ta dan. K temu je prispevalo dejstvo, da v veliki družini evropskih držav ta praznik uživa visoko spoštovanje in pozornost tudi vseh institucij EU. Praznik se je začel prebujati v Sloveniji s prevzemom pravnega reda in politik EU, ki vključujejo obveznosti Slovenije tudi na področju urejanja vprašanj enakih možnosti med spoloma. Poudariti velja, da se praznik aktualizira z novimi vsebinami, ki smiselno vključujejo tudi moške kot enakopravne partnerje. Brez njih namreč ne bo možno doseči preobrazbe v kakovostno družbo.«

Kaj omogočajo sedanji ukrepi EU za enakost med spoloma in sprejeta zakonodaja?

»Slovenija kot trenutno predsedujoča EU je pri tem zelo dejavna. Januarja je bilo na Brdu pri Kranju neformalno srečanje ministric in ministrov za enakost spolov. Razpravljali so predvsem o odpravi razlik med spoloma pri izobraževanju, podpori dosežkom lizbonskih ciljev, zaposlovanju in o ukrepih za spodbujanje enakosti spolov z razvojnim sodelovanjem. Evropska unija podpira sodelovanje žensk v gospodarstvu in političnem odločanju ter spodbuja krepitev vloge ženskna drugih področjih. Poseben poudarek je bil dan potrebi po spremembi učbenikov in učnih načrtov. Podatki kažejo, da so ženske bolje izobražene od moških in predstavljajo skoraj 60 odstotkov vseh z univerzitetno izobrazbo. Žal pa se to ne odražana trgu dela. Nasprotno,ženske ostajajo v tipično ženskih panogah in poklicih ter na nižjih delovnih mestihkot moški. Pri vprašanju uravnotežene zastopanosti v političnem odločanju kljub doseženemu napredku navzočnost žensk na politični ravni narašča zelo počasi. Njihov povprečni delež v nacionalnih parlamentih držav članic EU je 23-odstoten, medtem ko je v Evropskem parlamentu nekoliko višji, 33 odstotkov. Povprečni delež ministricv nacionalnih vladah pa znaša komaj 22 odstotkov. Delež žensk v slovenski politiki je pod evropskim povprečjem, opazna pa je tudi odsotnost v vrhu vseh treh vej oblasti.«

Kaj kažejo zadnji statistični podatki o ženskah v Sloveniji v primerjavi z EU?

»Iz razpoložljivih statističnih virov za leto 2006 in 2007, Eurostata in Statističnega urada RS, ki zajemajo 27 držav, naj omenim le nekatere podatke: v Sloveniji ženske predstavljajo številnejši del prebivalstva (konec leta 2006 51 odstotkov prebivalk). Stopnja zaposlenosti žensk je tedaj znašala 61,8 odstotka, kar je nad povprečjem EU, kjer je stopnja zaposlenosti 53,3 odstotkov. Zaradi zelo dobro organiziranega varstva otrok v Sloveniji je bila stopnja zaposlenosti naših žensk za krajši delovni čas v letu 2007 z 12,1 odstotka močno pod povprečjem EU, kjer znaša 31,4 odstotka, stopnja zaposlenosti naših moških 7,8 odstotka je tudi med nižjimi v EU, kjer povprečje znaša 8,2 odstotka. Stopnja brezposelnosti žensk v Sloveniji je v letu 2007 znašala 5,8 odstotka, v EU pa 8,8 odstotka, stopnja brezposelnosti za moške pa 3,8, v EU pa 6,6 odstotka. Delež doktoric znanosti v Sloveniji v letu 2003 znaša 41 odstotkov, v EU pa 43 odstotkov. Delež znanstvenic in inženirk na trgu delovne sile v Sloveniji je v letu 2004 znašal 1,8 odstotka, kar je nad povprečjem EU (1,4); delež za moške v Sloveniji pa je z 2,8 odstotka pod povprečjem EU (3,3 odstotka). Delež raziskovalk v Sloveniji je bil v letu 2003 34 odstotkov, kar je med višjimi v EU (29 odstotkov).«

Kaj ovira možnosti žensk?

»Zakoreninjeni stereotipi ovirajo možnosti tako moških kot žensk in ohranjajo neenakost, ker vplivajo na izbiro pri izobraževanju, zaposlovanju in tudi pri sodelovanju v gospodinjstvu in pri družinskih obveznostih. Tudi zastopanost žensk na vodilnih položajih v poslovnem svetu in drugje je vezana na to, da se ženska že zaradi stereotipov znajde pod steklenim stropom«.

Kakšno sporočilo bi ob letošnjem 8. marcu naslovili javnosti?

»Pot k enakosti spolov zahteva ne samo dobro opremo, dobro pripravljenost in dober načrt, temveč tudi politično zavezo, da je dosega cilja pomembna tako za ženske kot moške oziroma celo družbo. Evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner je dejala: Pravice žensk niso obrobna zadeva, temveč so osrednjega pomena za prihodnost vsake države. Neenakost ni samo moralna zmota, je napaka, ki se je ne sme privoščiti nobena država.«