Nisem si želela poklicne kariere

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
petek, 7. marec 2008 / 06:00

Zofija Roblek iz Bašlja sodi med ženske, ki se niso odločile za poklicno kariero, pač pa je ostala doma. Ima pet otrok: Roka (18), Luka (17), Lucijo (13), Urbana (9) in Jana (5), z možem Slavkom pa vodita veliko kmetijo.

Ste se izšolali za kak poklic, v katerem ste se nameravali zaposliti?

»Izšolala sem se za obutvenega tehnika, ker se je dalo v preteklosti s to izobrazbo brez težav dobiti službo. Vendar sem v Planiki delala le toliko časa, da sem opravila pripravništvo, in še to s prekinitvijo, ker sem vmes rodila. Takrat mi dejstva, da pričakujem otroka, niso šteli kot nekaj slabega, nasprotno, brez težav sem se potem lahko vrnila v službo. Danes pa je z mladimi ženskami drugače: če zanosijo, niso redki primeri, da jih delodajalec odpusti. Da ostanem doma, sem se odločila sama. Ko sem se poročila, sem takoj videla, kako je na veliki kmetiji, zelo zgodaj sem imela tudi prva dva otroka in tako sem se odločila pustiti službo in ostati doma.«

Ste imeli občutek, da ste se s tem čemu odpovedali?

»Nikoli nisem imela občutka, da se odpovedujem poklicni karieri, saj v poklicu, za katerega sem se izšolala, nisem imela kakih posebnih ambicij. Dala sem pač prednost otrokom in delu na kmetiji, ki je sedaj moja polna zaposlitev in način življenja, pri tem pa nimam občutka, da bi v življenju karkoli zamudila.«

Tudi sami prihajate s kmetije in z družine z več otroki?

»V moževi družini je bilo pet otrok, v moji nas je bilo sedem, tako da sva v najini ponovila vzorec. Starejša dva, Rok (18 let) in Luka (17) sta srednješolca, Lucija (13) je v osmem, Urban (9) pa v četrtem razredu osnovne šole, Jan (5) pa v vrtcu. Da, tudi sama prihajam s kmetije, resda manjše, a kmečko delo poznam že od prej. Opažam pa, da v moji generaciji ni prav pogosto, da bi ženske ostale doma na kmetiji in z otroki, vsaj v tukajšnjem okolju ne.«

Na veliki kmetiji imate zagotovo več kot osemurni delavnik, kot bi ga imeli, če bi bili nekje zaposleni. Kako se ob tem lahko posvetite petim otrokom?

»Oba z možem v delo na kmetiji vključujeva tudi otroke in tudi ob delu je dovolj priložnosti, da smo skupaj in se pogovarjamo. Dela je veliko, otrokom se včasih zdi, da preveč, zlasti ko imajo med počitnicami tudi kake svoje načrte. Vendar najdemo tudi trenutke, da se malo pocrkljamo ali da gremo kam skupaj: pozimi za kak dan na smučanje ali na kopanje v vodni park, poleti za teden dni na morje. Da si tudi kmetje privoščimo teden dni dopusta, bi bilo v preteklosti na podeželju sprejeto kot nekaj nepojmljivega, danes pa ni več tako čudno, če si tudi kmet vzame čas za oddih. V času našega dopusta se s kmetijo sedaj ukvarjata starejša sinova, v preteklosti smo za pomoč prosili sorodnike. Prav tako bi bilo nekdaj nepojmljivo, da kmečki otroci obiskujejo vrtec. Naši so ga vsi, najmlajši ga še vedno, in vsem je bilo v nekoliko skrajšanem programu na Beli zelo všeč. Tako imam sedaj, ko so starejši otroci v šoli, najmlajši pa v vrtcu, ob dopoldnevih čas, da urejam stvari, povezane s kmetijo. Kmetovanje danes ni več samo fizično delo, veliko je tudi organizacije, administracije, dela z računalnikom. Teh opravil je vse več, zlasti še, ker se sedaj pripravljamo na dopolnilno dejavnost. Gradimo namreč kurilnico na biomaso, iz katere se bo poleg naše hiše grelo še nekaj sosednjih.«

Kako bi ocenili svoje delo na kmetiji v primerjavi s tistim v službi?

»Biti v službi ali doma, eno in drugo ima svoje prednosti in slabosti. Če si v službi, imaš redni zaslužek, dopust, regres, možnosti izobraževanja (pa tega nikakor ne idealiziram), če ostaneš doma, je zaslužek stvar dogovora, uspešnost se meri drugače, kot bi se v službi, možnosti izobraževanja so drugačne. Ob tem naj povem, da nam je kmečkim ženam veliko dalo Društvo kmečkih žena Kranj, v katerem sem sama poverjenica za Bašelj. V društvu, ki prireja številna izobraževanja, od kuhanja do računalništva, sem se veliko naučila in nam je vsem na kmetijah v veliko oporo.«

Praznujete dan žena ali morda materinski dan?

»Za to je običajno poskrbljeno v vrtcu in šoli, hčerka poje tudi pri cerkvenem zboru, ki ob materinskem dnevu pripravi koncert.«