Ekonomika je zelo slaba

Kmetijski svetovalec za prašičerejo Matjaž Meglič: "Ekonomika v prašičereji je trenutno zelo slaba. Stroški reje naraščajo, odkupna cena prašičev pa je že skoraj leto dni enaka."

Kako pomembna je prašičereja na Gorenjskem?

»Na Gorenjskem je glavna dejavnost govedoreja, rejcev, ki redijo več kot deset plemenskih svinj in tudi prašiče, je le štirinajst. Število se dosti ne spreminja, v zadnjem času se je na novo začel ukvarjati z rejo prašičev en kmet.«

Za prašičerejo so značilna cenovna nihanja. V zadnjem letu jih rejci še posebej dobro občutijo …

»Ekonomika v prašičereji je trenutno zelo slaba. Stroški reje so zaradi podražitve koruze, ječmena, sojinih tropin, mineralno vitaminskih dodatkov in drugih surovin v povprečju porasli za več kot 30 odstotkov, odkupne cene prašičev pa so že skoraj eno leto enake. Rejci v vzhodni Sloveniji zaradi tega že zmanjšujejo stalež, na Gorenjskem, kjer dosegajo na lokalnem trgu nekoliko višje cene kot drugod v Sloveniji, bodo občutili posledice nekoliko z zamikom.«

Kakšne so napovedi za cene prašičev?

»Dobri poznavalci napovedujejo, da se bodo tudi odkupne cene prašičev zvišale, vendar pa si nihče ne upa natančno napovedati, kdaj se bo to zgodilo. Evropska unija ima namreč še precejšnje zaloge svinjskega mesa; v času, ko jih bo dala na trg, pa ni možno pričakovati zvišanja odkupne cene prašičev.«

Kaj lahko rejci naredijo v danih tržnih okoliščinah?

»O tem smo se pogovarjali tudi na nedavnem srečanju rejcev v Hotemažah. Velike rezerve ni več, nekaj pa jo je v načinu reje prašičev. Rejci lahko nekoliko znižajo stroške s tem, da čimveč žit za krmo prašičev pridelajo sami, pri krmljenju še bolj pazijo na dnevne količine dodanih krmil in čim bolje izkoristijo potencial plemenskih svinj. Problem bo nastal, ko bodo tudi kupci pujskov, ki redijo prašiče za lastne potrebe, ugotovili, da se jim reja ne splača. Takrat bodo večji rejci morali zmanjšati število plemenskih svinj.«

Je prašiče težko prodati?

»Gorenjski rejci za zdaj nimajo težav s prodajo. Nekaj jih prodajo zasebnim rejcem, del pa klavnicam in mesno predelovalnim obratom.«

Kakšno je sožitje prašičerejskih kmetij in okoliškega prebivalstva?

»Kmetije imajo urejena skladišča za gnojevko, ventilacijo … Že dolgo nisem slišal za nobeno pritožbo.«

Se na prašičerejskih kmetijah ukvarjajo že tudi s predelavo?

»To je tudi ena od možnosti za izboljšanje ekonomike v prašičereji. Predpisi omogočajo predelavo na kmetiji, vendar se je za to dejavnost treba registrirati, urediti prostore in izpolniti vse druge zahteve. Nekateri rejci razmišljajo o tej možnosti.«

So se gorenjski rejci prašičev že prilagodili evropskim standardom?

»Večina rejcev izpolnjuje standarde, za prilagoditev velikosti prostora na prašiča v hlevu pa imajo čas še do leta 2012.«

Ali se reja prašičev za lastne potrebe, za praznik kolin, še zmanjšuje?

»Ne. Zdi se mi, da vse več kmetij redi dva, tri prašiče, da jih potlej zakoljejo, naredijo klobase …«

Prašičjega sejma v Cerkljah že dolgo ni več. Kje kmetje kupujejo pujske?

»Kupujejo jih na gorenjskih prašičerejskih kmetijah pa tudi na Štajerskem in v Prekmurju. Veliko je tu starih, ustaljenih prodajnih poti, prodajalci jih pripeljejo že tudi na dom.«