Mesto pridobiva prvo kulturno dvorano

V občini Škofja Loka so tudi čez zimo potekala gradbena dela pri obeh športnih dvoranah in Sokolskem domu, zgodaj spomladi pa načrtujejo nadaljevanje del na infrastrukturnih projektih.

Škofja Loka - Nadaljevanje gradnje se obeta na cestah, investitorji pospešeno gradijo v obrtni coni, v industrijski bo treba začeti z gradnjo komunalne infrastrukture. Pogovor z županom Igorjem Drakslerjem pa smo, kot že večkrat doslej, začeli s Poljansko obvoznico.

V zvezi s Poljansko obvoznico se vam v kratkem obeta še ena civilna iniciativa, in sicer prebivalcev Spodnjega trga in Poljanske ceste. Kaj jim lahko odgovorite v zvezi s trenutnim stanjem pri gradnji obvoznice?

»Nič še ne vem o kaki civilni iniciativi. Glede gradnje obvoznice pa naj povem, da je upravna enota pritožbo občana, ki se je pritožil zoper gradbeno dovoljenje, poslala na ministrstvo za okolje in prostor na drugo stopnjo reševanja. Pričakujemo razrešitev še enega upravnega spora, nato pa bo upravna enota morala znova odločati o razlastitvi nepridobljenih zemljišč. Na ministrstvu za promet pa zaključujejo z urejanjem dokumentacije za pridobivanje strukturnih sredstev kot dodatnega finančnega vira.«

Zakaj se je prenehala gradnja krožišča na Zmincu? Zakaj je zgrajena samo polovica in še ta je zgolj makadamska?

»Polovica je zgrajena zaradi tega, ker drugo polovico lahko zgradimo šele potem, ko se bo opustila stara cesta, kjer naj bi potekal del krožišča. Najprej bomo dogradili in asfaltirali prvo polovico, da bo po njej lahko potekal promet, nato bomo podrli sedanjo cesto in na njenem mestu zgraditi še drugo polovico krožišča. Dela na krožišču pa ne tečejo zato, ker pozimi ni mogoče dovolj kakovostno asfaltirati.«

Kdaj spomladi pa boste začeli z gradnjo cest?

»V tem času smo imeli že več sestankov o tej temi na direkciji za ceste, tako da nam že pripravljajo terminske plane za leto 2008. Tako se bodo spomladi nadaljevala dela na cesti Podlubnik–Klančar, zadnja, tretja faza, za katero je pogodba podpisana že kar nekaj časa. Če bo vreme primerno, bo konec februarja izvajalec že začel delati. Najprej bo potrebno opraviti prestavitev elektro in telefonskih komunikacij, zatem bo do konca narejen pločnik, ki vodi v Podlubnik, potem pa tudi cesta. V tej fazi bo cesta narejena do kmetije Klančar, vsega skupaj okoli pol kilometra. V tem trenutku pa že teče tudi projektiranje ceste od Klančarja proti Praprotnemu, kar je še dediščina ministra Božiča.«

Boste urejali še katere druge ceste?

»V državnem proračunu jih je uvrščenih še nekaj. Dokončuje se gradbeni projekt za mestno cesto od bivšega hotela Transturist do športne dvorane Poden, gre za njen osrednji del, ki vodi mimo avtobusne postaje. Pričakujemo, da bo do konca tega leta izpeljan javni razpis in izbran izvajalec del, da se bodo gradbena dela lahko začela in bo cesta lahko narejena v prihodnjem letu. Denar v državnem proračunu je zagotovljen, prav tako je tam za leti 2008 in 2009 predviden denar za obnovo Lahovega mostu pri Šeširju. Treba bo le uskladiti tempo gradnje in javne razpise.«

Kako se nadaljujeta projekta gospodarske infrastrukture na Trati, obrtna in industrijska cona?

»Eno od podjetij v obrtni coni ravno sedaj vlaga vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja, eno podjetje je zgradilo stavbo in jo zaprlo, drugo postavlja betonsko konstrukcijo, več podjetij pa pripravlja dokumentacijo za gradnjo. Skratka obrtna cona se lepo polni, odpirala se bodo nova delovna mesta, s čimer smo zadovoljni tudi na občini. Dokler se občina ni aktivno vključila v to dogajanje, stvar nikakor ni stekla, potem ko je občina komunalno opremila to območje, pa so se zganili tudi podjetniki. V industrijski coni pa smo pred podpisom pogodbe za izgradnjo komunalne infrastrukture. Trenutno je največji investitor Filc Mengeš, ki že naroča stroje za svojo novo proizvodnjo na Trati. Nam se zelo mudi in mu želimo omogočiti normalno infrastrukturo.«

Na občinskem svetu je v postopku sprejemanja nov odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka. Zakaj?

»Občina mora z veljavno zakonodajo uskladiti tudi predpise na področju komunalnega prispevka, kjer bomo v enoten prispevek združili minula občinska komunalna vlaganja in priključno takso. Naša filozofija je takšna, da mora občina kot neprofitni subjekt tisto, kar vloži, dobiti tudi nazaj. Vse stroške, ki jih imamo s komunalnim opremljanjem zemljišč, dolgoročno zaračunamo uporabnikom na prispevnem območju. Tak izračun je narejen za celotno območje občine v skladu s programom sprejemanja odloka. To pomeni, da bodo izenačeni tisti, ki gradijo znotraj območij občinskih podrobnih prostorskih načrtov OPPN (nekdanji OLN), in tisti, ki delajo znotraj načrta prostorsko ureditvenih pogojev (PUP). Poudariti je treba, da je komunalni prispevek eden manjših stroškov pri gradnji stanovanj in da je na podlagi tega logično, da se ta obračuna v celoti. Ob prvem branju smo imeli obsežno in zelo konstruktivno razpravo, ki je bila potrebna, da smo razjasnili nekatere stvari. Sedaj pripravljamo odgovore na pripombe in upam, da bo predlog kmalu primeren za nadaljnjo obravnavo.«

Vahtnca, Krona, hotel Transturist, kopališče … se pri največjih občinskih sramotah približuje kaka rešitev?

»Zelo sem razočaran nad delovanjem Zavarovalnice Triglav in nad njihovim odnosom do lastnega premoženja in nad neaktivnostjo na tem področju. Poudariti je treba, da zavarovalnica zaradi malomarnega ravnanja s svojim premoženjem na našem območju izgublja dobro ime in ima v kraju čedalje slabši ugled. Potem ko je že zelo dobro kazalo vsaj prodaji Krone in Vahtnce, se sedaj stvari že več mesecev nikamor ne premaknejo. Gre za premoženje, ki nič ne prinaša, ki je le strošek, in to zavarovalni družbi nikakor ni v čast. Sam jih bom z javnim pismom spet pozval k aktivnemu reševanju.«

Medtem pa v mestu poteka obnova Sokolskega doma, sredi Mestnega trga stoji žerjav in dela pospešeno potekajo.

»Gradnja teče uspešno. Gre za velik projekt na področju kulture. Imamo vse možnosti, da združimo sredstva norveškega sklada, strukturne politike naše države in naš občinski proračun, končni rezultat pa bo kulturna dvorana, ki jo mesto, trinajsto v državi, nujno potrebuje. Za razvoj kulture je ta objekt potreben, po drugi strani pa je treba določiti tudi ustreznega upravljavca dvorane, ki bo na področju kulture znal delati kot dober gospodar. Nekatere dobre vzorce in prakse iz podobne dejavnosti, denimo športa, lahko v Škofji Loki uspešno prenesemo na polje kulture in s tem naredimo stvar bolj transparentno, hkrati pa poskrbimo za ustrezno koordinacijo med dejavniki na področju kulture v občini.«

Je v tem kontekstu tudi predlagana ustanovitev zavoda za kulturo?

»Tudi, kajti preveliki smo, da bi kar z občine lahko upravljali s takšnim večnamenskim objektom in tako kompleksno dejavnostjo, kot je kulturna.«

Ko sva že pri kulturi: kako potekajo vaši dogovori z ministrstvom za kulturo in ministrstvom za delo v zvezi z njihovo lastnino, Starološkim gradom?

»Ko sva bila s sodelavko na pogovoru na ministrstvu za delo, sem jim zelo ostro dal vedeti, da je grad kulturni spomenik državnega pomena in v njihovi - državni lasti. Na občini smo pripravljeni skupaj poiskati ustrezne programe oz. vsebine, nikakor pa nismo pripravljeni spomenika državnega pomena vzeti na svoja pleča. Država je prej petdeset let slabo upravljala s svojim imetjem, sedaj pa naj to rešuje občina. To je tudi nepošteno do naših občanov, ki bi morali to plačati prek davkov. Vzeli smo si čas, da občina in ministrstvi najdemo primeren program za Starološki grad, ministrstvo za kulturo pa pripravlja smernice, kar vse naj bi bilo znano do 1. maja. Obnova strehe je nujna, saj je praktično pol stoletja ni nihče vzdrževal. Podobna zgodba slabega gospodarjenja države s premoženjem je bazen v tem kompleksu. Pričakujemo čimprejšnji brezplačen prenos bazena na občino, kajti le v tem primeru ga bomo obnovili.«

Občani in svetniki na vas vse pogosteje naslavljajo vprašanje, kdaj bodo dobili vrnjena sredstva, vložena v telefonijo. Kaj jim lahko odgovorite?

»Te stvari rešuje javno pravobranilstvo, nanje bi kazalo nasloviti vprašanje, povezano s telefonijo. Menda je v celoti rešena zadeva že v kar nekaj občinah na Slovenskem, ljudje pa pričakujejo, da bodo tudi v občini Škofja Loka in v obeh dolinah kmalu prišli na vrsto. Občina je zahtevke pravočasno vložila, sedaj pa lahko le pritiska na pravobranilstvo, da pri tem čimprej pride do ustrezne rešitve.«

Kako napredujejo priprave na Škofjeloški pasijon? Bo lahko izveden čez leto dni, kakor je načrtovano?

»To težko napovem. Sicer priprave tečejo in trenutno je bil imenovan strokovni svet, zadolžen za njegovo izvedbo. Ta naj bi v kratkem določil tudi režiserja.«