Nominator 290

Znana kranjska medijsko prepoznavna zasebna družba, tokrat zaradi morebitne kolizije interesov, "fovšarije" in še česa neimenovana, je pred dnevi zapeljala svoje poslovne partnerje in prijatelje na "ponovoletni" izlet.

Tudi letos, tradicionalno, petič po vrsti, v Goriška Brda. Na spoznavanje s krajem, to čudovito slovensko Toskano, vsaj za tiste, ki so bili prvič ali so tam poredko, druženje in klepet ob krajevnih dobrotah. Kako drugače kot ob hrani in vinu. In, da kaj novega vidimo, se naučimo in spoznamo. Tako je bilo tudi zamišljeno zgodnje popoldansko popotovanje z Gorenjske na Primorsko. Vsakoletna začetna in končna baza tega informativno-spoznavno-sprostilnega dne je v Medani na turistični kmetiji Belica neutrudnega gostitelja Zlatka Mavriča. Od tu naprej pa »izobraževanje«. Tokrat se je zasedbi, za dobro in dovolj »komot« popolnjen srednje velik avtobus nas je bilo, zgodila domačija Kabaj Morel v Šlovrencu, mali in čudoviti vasici nasproti Medane, pod Višnjevikom, v smeri Neblega. Le kdo od vinoljubcev še ni slišal za Kabaja? Domačinko Estero in priženjenega Jeana Michela Morela, Francoza, po svoji mami pa Brica. Ob sprejemu zvedave in skoraj s pomladnim soncem obsijane druščine, željne dobre rujne kaplje, je bilo slišati simpatičen dovtip, ki ga je izumil Stanislav Boštjančič: »Tale ima pa tak naglas kot naš Karl. » (Erjavec) Smeh! Ob zavidljivo veliki količini dobre volje smo se spoznali s Kabajevo vinsko kletjo ter ob Morelovem strokovnem vodenju okušali linijo belih in rdečih. Predstavil nam je še novost vinske kleti. To so, globoko v tla postavljene glinene amfore, kakršne je v Brda prvi pripeljal vinarski posebnež Joško Gravner iz čezmejnega Oslavja. »Preteklost, vtkana v sedanjost, je popolno doživetje! Edini dostopen časovni stroj!« je inovativno razmišljal Jean Michel Morel, ki se je vinarsko kletarskega poklica učil v Franciji in Italiji. Medtem ko smo doživljali obsijan razgled proti Gradežu in Vidmu ter občudovali, v kak breg so se Kabajevi namenili »vsaditi« bazen, je Zdenko Renko, velik prijatelj Brd, našel zgodovinski primerek traktorja, ki je več kot očitno še vedno v pogonu. Zdenko Renko je bil v času župana Vitomira Grosa načelnik za notranje zadeve. Dandanes je pomočnik direktorja policijske akademije, ki je dobesedno preživel največ policijskih ministrov in direktorjev. V Goriških Brdi, katera zna z ženo Mihelco peš obhodit v vse smeri, ga poznajo kot odličnega gostitelja raznih mednarodnih policijskih delegacij. Pravijo, da protokol obvladuje še bolje kot Zdravko Krvina. Povsem običajen delavni dan, in čeprav popoldan, je narekoval, da je pomembnim zvonil mobilnik. Včasih najlepšemu v Kranju, Šenčurjanu Zvonetu Štefetu, direktorju družbe ETP, d.d., je zvonilo povsem ob nepravem času. Preslišal je, da so amfore iz Gruzije, kjer naj bi se bilo rodilo vino. V notranjost domačije, ki daje dušo in udobje za dobro počutje, sta partnerja v družbi IC Dom, Ivan Marjek in Andrej Čeč, zapeljala svojo novo poslovno sekretarko Bojano Sodnik, ki je zamenjala v pokoj odhajajočo Nado Standekar. Bojano, ki je del delovne dobe preživela v Iskri Commercu, pri Marjeku in Čeču ter se po skoraj tridesetih letih poslovila od Ljubljane, čaka zanesljivo zanimivo leto. Tako kot njuna šefa, oba sta zaprisežena morjeljubca, smučarja in golfista. Le, da zanju ne velja, da je golfski hendikep obratno sorazmeren z delovnimi dnevi v mesecu.

Navdihnjena s tradicijo Sporazuma o fizični in psihični rekreaciji, ki je združevala zanimivo druščino še bolj zanimivih Kranjčanov v sedemdesetih letih, sta si nazdravila tudi Aleksander Ravnikar, vodja svetniške skupine SD v mestnem svetu Kranja, in pravniški kolega Stane Boštjančič, svetnik, okrožni državni tožilec v pokoju. Oba sta ga pred slabim letom in pol politično spretno prepričevala in ponujala koalicijo takrat izvoljenemu Damijanu Pernetu. Že četrti županski mandat v občini Brda uspešno pelje in krmari Franc Mužič, LDS, ki je tako kot vedno prišel pozdravit Kranjce. Tokrat v družbi direktorja občinske uprave Andreja Markočiča in poslovno-prijateljskega gosta iz avstrijske Koroške Bernarda Sadovnika, predsednika Skupnosti koroških Slovencev in direktorja agencije AACC - Alpe Adria Center Celovec, ki skrbi za čezmejno projektno sodelovanje. Verjetno bi se »naši« trije: Miran Zadnikar, drugič župan Preddvora, in župan Damijan Perne s podžupanom in podjetnikom Igorjem Velovom, ki je te dni zamenjal stranko SJN za stranko Zares ter postal predsednik Gorenjskega pokrajinskega odbora, lahko kaj koristnega naučili. Upati je, da so ob Beličini rebuli vsaj kaj koristnega slišali. Recimo, kako se je Franc Mužič s partnerji v Avstriji, tudi agencijo AACC Bernarda Sadovnika, lotil projekta term Brda. Morda bi pa lahko imeli v Tenetišah terme namesto smetišča, kaj. Ob letu osorej, smo si obljubili, ko se je z neba smehljala teta Luna.