Posledice odstranjene, ogroženost ostaja
Župani Zgornje Gorenjske so na redni seji dne 7. februarja 2008 obravnavali potek odpravljanja posledic nedavnih poplav.Pozdravljajo prizadevanja vlade za pomoč prizadetim območjem po poplavah septembra 2007, hkrati pa se bojijo, da bo uspeh pri odpravljanju posledic zameglil pomembnejšo nalogo, trajno varovanje pred vodnimi ujmami. Ugotavljajo namreč, da so hudourniške pregrade in druge vodne zgradbe slabo vzdrževane, da se v strugah nabira odpadni material, zaznavajo krajo peska iz strug … skratka, probleme, ki ne bodo rešeni z enkratnim posredovanjem. Predvsem jih skrbi zelo slabo stanje pregrad; možna porušitev nekaterih izmed njih bi lahko imela katastrofalne posledice, primerljive tistim iz Loga pod Mangartom. Posledica odločno premalo sredstev, ki jih država namenja zaščiti pred vodami, pa je še nadaljnje slabšanje stanja.
Po drugi strani opažajo močne težnje po ohranjanju prvobitnega okolja, kar se odraža v dobri zaščiti pred posegi v vodno telo; skratka, prevladuje vtis, da se država bolj ukvarja z varovanjem voda pred ljudmi kot z zaščito ljudi pred vodo.
Na vlado so zato župani naslovili pobudo za pripravo celovitega koncepta upravljanja z vodami, ki bo opredelil bistvene elemente, to so nadzor, vzdrževanje, opozorilni sistem, čiščenje, investicijsko vzdrževanje, investicijske gradnje ter odstranjevanje posledic. S to pobudo so podprli tudi Društvo vodarjev Slovenije, ki je na ministrstvo za okolje in prostor poslalo obširneje utemeljeno pobudo za oblikovanje in jasno izvajanje politike do voda. Pobuda vodarjev problem obravnava širše, saj hudournikov v okviru vodarske strokene obravnavajo ločeno od celotnega povodja, saj so ti le del problema poplavne varnosti kot celote. Skupno tako vodarjem kot županom je tudi stališče, da marsikaterim katastrofalnim posledicam botruje neodločen in nedorečen odnos do voda in do rabe prostora v Sloveniji, oboji pogrešajo bolj sistemsko in dolgoročno naravnano urejanje vodotokov, usmerjanje toka vode in plavin ter razumno upravljanje vodnih ekosistemov nasploh.
Župani pričakujejo bolj v preventivo kot v sanacijo usmerjeno politiko, ki bo dolgoročno pomenila prihranek, predvsem pa zagotovilo, da ne bo prišlo do posledic, ki se jih ne da odpraviti z denarjem.
Stevo Ščavničar