Vresa godi očem

Kljub temu da bo pomlad v deželo uradno vstopila šele čez dober mesec, naše oči že boža pogled na pomladansko vreso oz. reso ali resje (Erica carnea).

Le ven iz mesta moramo, pa kaj hitro uzremo rastlinico ljubkih rožnatih cvetov, ki rase v preprogah po travnikih in gozdovih. Naberejo naj jo tisti, ki jih dajejo bolezni sečil, kožne bolezni, težave z očmi, prostato in še čim.

Pomladanska ali jesenska

Medtem ko je ljudsko zdravilstvo prepričano, da resa prinaša trdno zdravje, znanost te rastlinice še ni do konca raziskala in se o njej ne govori veliko. Kakorkoli, ljudje so prepričani, da je resje res koristno, zato ga radi nabirajo. In zdaj je pravi čas za to opravilo. Vsaj kar se pomladanske rese tiče. Pri nas namreč poleg nje, rase tudi jesenska resa (Calluna vulgaris), ki jo trgamo, kot pove že ime, v jeseni. V ljudskem zdravilstvu med njima ne delajo razlik in ju enako uporabljajo. Za obe dve rastlinici, ki sta sestrični brusnice in vednozelenega gornika, ljudstvo pozna kar nekaj imen, denimo žrnovc, rdeči res, resica, rsje, vresek, mesno rdeči urez, rdeča grašica, kozja bradica … Nabiramo cvetočo rastlino, ko so cvetovi še v popkih: lahko jo osmukamo ali porežemo cvetoče stebelne vršičke, jih povežemo v šopke in obesimo na podstrešje. Tako se bodo odlično ohranili mesece in mesece. Za čaje uporabimo rastlino v cvetju, svežo ali pa posušeno. Njene učinkovine, ki koristijo zdravju, so čreslova in citronska kislina, rudninske snovi in erikotin. V njej pa je še veliko neodkritih učinkovin.

Za čiščenje krvi in proti revmi

Že srednjeveški zeliščarji so vreso cenili in jo priporočali pri boleznih vranice in pri kamnih. Svetovali so, naj si ljudje z njo čistijo kri, zdravijo rahitis in želodčne krče. Cvetoče zelišče je hvalil Sebastian Kneipp in ga priporočal proti revmi, diatezi sečne kisline in za čiščenje krvi. Švicarskemu župniku Künzleju se je zdela zelo močno sredstvo, zato je svetoval, da je bolje, če jo uporabimo v mešanici z žajbljem ali brinjem ali jo namočimo v rdečem vinu.

Zdravi bolezni sečil

Vresa je učinkovito zdravilo proti boleznim, ki jih povzroča prevelika količina sečne kisline, bodisi zaradi tega, ker slabo delajo ledvice, ali pa so se že naredili ledvični kamni in pesek, ali pa celo, da so načeti že sklepi. Ne deluje namreč zgolj diuretično in čistilno, pač pa pomaga tudi pri vseh vrstah bolezni sečil. Ljudsko zdravilstvo vreso priporoča zlasti pri obolenjih ledvic, vnetjih mehurja, kamnih, močenju postelje. Uživa tudi sloves učinkovitega naravnega zdravila zoper revmatizem. Ker čisti kri, pomaga proti ekcemom in kožnim izpuščajem, protinu in revmi. Simon Ašič piše, da se čaj iz rese izkaže, če z njim izmivamo vnete oči in proti bolečinam v očeh. Uporabimo ga tudi za umivanje in obkladke pri kožnih boleznih, išiasu, protinu in revmi. Pomagal bo tudi k trdnemu spancu in zdravil bolezni spolnih organov, zlasti prostate.

Poparek, prevretek in kopel

Za različne tegobe sežemo po različnih pripravkih. Prevretek nam bo služil proti boleznim sečil, posebej še, če nam težave povzroča vnetje mehurja. V liter vode denemo dobro prgišče cvetov in pustimo vreti 5 minut. Spijemo do tri skodelice čaja na dan. Proti ledvičnim kamnom in za spodbujanje izločanja vode se odločimo za poparek s slabim prgiščem resja na liter vode. Spijemo dve skodelici čaja na dan. Prevretek, ki bo dobro del koži, pripravimo tako, da v pol litra mrzle vode vržemo pet ščepcev rese, počakamo do vretja in kuhamo še nekaj minut. S tem čajem se umivajmo, če hočemo odpraviti mozolje in rdeče lise. Zbledele bodo tudi pege. Rahlo uspavalno deluje poparek iz cvetov, ki smo ga osladili z medom. Tak čaj naj bi dobro del tudi pri boleznih spolnih organov, zlasti prostate. Še bolj bo zalegel, če resi dodamo še timijan in lipovo lubje. Pijemo ga teden dni vsak večer. Tisti, ki jih muči revmatizem, naj se »vržejo v resje«. No, ne dobesedno. V kad z vodo vržejo šop resja oz. vlijejo nekaj litrov vresinega prevretka in zdravilna kopel je pripravljena. Le še uležete se vanjo. To počnite tri tedne, če se le da, dvakrat na dan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 22. december 2014 / 14:11

Zanimanje za posek se že povečuje, za nego pa še ne

Lastniki bohinjskih gozdov bodo v naslednjem desetletnem obdobju lahko sekali še več, kot so doslej. V Zavodu za gozdove Slovenije si ob tem želijo, da bi lastniki tudi bolje negovali gozdove, saj je...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / sreda, 20. februar 2008 / 07:00

Podvojili komunalni prispevek

Škofjeloški občinski svetniki so v prvem branju ob številnih vprašanjih in pomislekih potrdili merila za odmerjanje komunalnega prispevka.

Škofja Loka / sreda, 20. februar 2008 / 07:00

Zadnji pri novorojenčkih, prvi pri vrtcih

Škofja Loka - Med vprašanji in pobudami svetnikov, ki jih vsakokrat uvrstijo na začetek zasedanja občinskega sveta, je Anton Peršin (SDS) predlagal, naj v Škofji Loki prvi...

Zanimivosti / sreda, 20. februar 2008 / 07:00

Slike na ledu

Učenci osnovne šole iz Preddvora so s slikami na ledu sodelovali na istoimenski prireditvi na avstrijskem jezeru Weissensee.

Zanimivosti / sreda, 20. februar 2008 / 07:00

Bogatejša ponudba v Jalnovi hiši

Rodine - Pred kratkim so v Jalnovi hiši na Rodinah ponudbo obogatili z muzejsko vitrino, v kateri so na ogled kopije predmetov iz dva tisoč let stare rimskodobne kmetije, ki so j...

Gospodarstvo / sreda, 20. februar 2008 / 07:00

V IBI-ju zamenjali direktorja

Novi nadzorniki kranjskega IBI-ja niso želeli sodelovati z dosedanjim direktorjem Matjažem Božičem.