Vresa godi očem

Kljub temu da bo pomlad v deželo uradno vstopila šele čez dober mesec, naše oči že boža pogled na pomladansko vreso oz. reso ali resje (Erica carnea).

Le ven iz mesta moramo, pa kaj hitro uzremo rastlinico ljubkih rožnatih cvetov, ki rase v preprogah po travnikih in gozdovih. Naberejo naj jo tisti, ki jih dajejo bolezni sečil, kožne bolezni, težave z očmi, prostato in še čim.

Pomladanska ali jesenska

Medtem ko je ljudsko zdravilstvo prepričano, da resa prinaša trdno zdravje, znanost te rastlinice še ni do konca raziskala in se o njej ne govori veliko. Kakorkoli, ljudje so prepričani, da je resje res koristno, zato ga radi nabirajo. In zdaj je pravi čas za to opravilo. Vsaj kar se pomladanske rese tiče. Pri nas namreč poleg nje, rase tudi jesenska resa (Calluna vulgaris), ki jo trgamo, kot pove že ime, v jeseni. V ljudskem zdravilstvu med njima ne delajo razlik in ju enako uporabljajo. Za obe dve rastlinici, ki sta sestrični brusnice in vednozelenega gornika, ljudstvo pozna kar nekaj imen, denimo žrnovc, rdeči res, resica, rsje, vresek, mesno rdeči urez, rdeča grašica, kozja bradica … Nabiramo cvetočo rastlino, ko so cvetovi še v popkih: lahko jo osmukamo ali porežemo cvetoče stebelne vršičke, jih povežemo v šopke in obesimo na podstrešje. Tako se bodo odlično ohranili mesece in mesece. Za čaje uporabimo rastlino v cvetju, svežo ali pa posušeno. Njene učinkovine, ki koristijo zdravju, so čreslova in citronska kislina, rudninske snovi in erikotin. V njej pa je še veliko neodkritih učinkovin.

Za čiščenje krvi in proti revmi

Že srednjeveški zeliščarji so vreso cenili in jo priporočali pri boleznih vranice in pri kamnih. Svetovali so, naj si ljudje z njo čistijo kri, zdravijo rahitis in želodčne krče. Cvetoče zelišče je hvalil Sebastian Kneipp in ga priporočal proti revmi, diatezi sečne kisline in za čiščenje krvi. Švicarskemu župniku Künzleju se je zdela zelo močno sredstvo, zato je svetoval, da je bolje, če jo uporabimo v mešanici z žajbljem ali brinjem ali jo namočimo v rdečem vinu.

Zdravi bolezni sečil

Vresa je učinkovito zdravilo proti boleznim, ki jih povzroča prevelika količina sečne kisline, bodisi zaradi tega, ker slabo delajo ledvice, ali pa so se že naredili ledvični kamni in pesek, ali pa celo, da so načeti že sklepi. Ne deluje namreč zgolj diuretično in čistilno, pač pa pomaga tudi pri vseh vrstah bolezni sečil. Ljudsko zdravilstvo vreso priporoča zlasti pri obolenjih ledvic, vnetjih mehurja, kamnih, močenju postelje. Uživa tudi sloves učinkovitega naravnega zdravila zoper revmatizem. Ker čisti kri, pomaga proti ekcemom in kožnim izpuščajem, protinu in revmi. Simon Ašič piše, da se čaj iz rese izkaže, če z njim izmivamo vnete oči in proti bolečinam v očeh. Uporabimo ga tudi za umivanje in obkladke pri kožnih boleznih, išiasu, protinu in revmi. Pomagal bo tudi k trdnemu spancu in zdravil bolezni spolnih organov, zlasti prostate.

Poparek, prevretek in kopel

Za različne tegobe sežemo po različnih pripravkih. Prevretek nam bo služil proti boleznim sečil, posebej še, če nam težave povzroča vnetje mehurja. V liter vode denemo dobro prgišče cvetov in pustimo vreti 5 minut. Spijemo do tri skodelice čaja na dan. Proti ledvičnim kamnom in za spodbujanje izločanja vode se odločimo za poparek s slabim prgiščem resja na liter vode. Spijemo dve skodelici čaja na dan. Prevretek, ki bo dobro del koži, pripravimo tako, da v pol litra mrzle vode vržemo pet ščepcev rese, počakamo do vretja in kuhamo še nekaj minut. S tem čajem se umivajmo, če hočemo odpraviti mozolje in rdeče lise. Zbledele bodo tudi pege. Rahlo uspavalno deluje poparek iz cvetov, ki smo ga osladili z medom. Tak čaj naj bi dobro del tudi pri boleznih spolnih organov, zlasti prostate. Še bolj bo zalegel, če resi dodamo še timijan in lipovo lubje. Pijemo ga teden dni vsak večer. Tisti, ki jih muči revmatizem, naj se »vržejo v resje«. No, ne dobesedno. V kad z vodo vržejo šop resja oz. vlijejo nekaj litrov vresinega prevretka in zdravilna kopel je pripravljena. Le še uležete se vanjo. To počnite tri tedne, če se le da, dvakrat na dan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / petek, 9. maj 2014 / 09:31

Praznovanje, kot se (za kolesarja) spodobi

V sedmo desetletje je zakorakal Bojan Čare iz Kranja. Bolj natančno napisano, je prikolesaril do table, na kateri piše: prevozil je 60 let!

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 2. avgust 2010 / 07:00

Vsak ima kakšen talent

Kimy pri svojem ustvarjanju rad izbira med toplimi in živimi barvami cvetja, teta Tončka se je ustavila v Snoviku, kjer je pekla palačinke, Peter Vode pa je s svojim talentom polepšal Anamariji trinaj...

Kultura / ponedeljek, 2. avgust 2010 / 07:00

Kranj včeraj za Kranj jutri

V galeriji Kranjske hiše so v sredo odprli razstavo izbranih fotografij, ki so jih v zadnjih petdesetih letih posneli arheologi, konservatorji in restavratorji kranjske enote Zavoda za varstvo kulturn...

Gospodarstvo / ponedeljek, 2. avgust 2010 / 07:00

Mešetar

Tržne cene govejega mesa Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja v okviru tržno informacijskega sistema tudi tržno poročilo za goveje meso. Reprezent...

Gospodarstvo / ponedeljek, 2. avgust 2010 / 07:00

Spremembe pri okoljskih ukrepih

Kranj - Vlada je prejšnji teden spremenila uredbi, ki urejata izvajanje ukrepov iz Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP) in Kmetijsko okoljskega programa (KOP). Uredbi je morala...

Gospodarstvo / ponedeljek, 2. avgust 2010 / 07:00

Kostanjeva šiškarica se širi

Kostanjeva šiškarica se je letos razširila že tudi v Poljansko dolino, na Zgornjem Gorenjskem pa je za zdaj še niso opazili.