Šipa je, šipe ni, šipa je

Sredi Litve, kjer ni ne duha ne sluha o kakšnem spačku, kamen razbije prvo steklo.

Po desetih kilometrih makadama končno zapeljemo na asfalt. Ko pomislim, da smo se rešili kamenja, glasno poči in v treh sekundah prednje vetrobransko steklo zacveti. »Fak,« je edina beseda, ki mi je v tistem trenutku prišla na misel. Kaj zdaj? Sredi Litve brez prednjega stekla. Vse drugo na spačku je mogoče popraviti, le razbitega stekla ne. In to v nedeljo popoldne. (prihodnjič: Kako smo zamenjali steklo)