Vsak tretji Evropejec bo zbolel, vsak četrti umrl

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sobota, 16. februar 2008 / 06:00

Slovenija je izbrala obvladovanje raka kot prednostno nalogo na zdravstvenem področju med svojim predsedovanjem Evropski uniji.

Mednarodna konferenca Kako zmanjšati breme raka, ki je minuli teden potekala na Brdu, je združila okoli 250 udeležencev iz evropskih držav. Napredek znanosti in razvoj tehnologij omogočata vse večji uspeh v obvladovanju te bolezni, rak ne pomeni več nujno smrti, kljub temu pa se število rakavih obolenj v evropskih državah povečuje. Rak je tako rekoč globalni problem.

Evropa predstavlja le osmino svetovnega prebivalstva, ima pa skoraj četrtino vseh primerov raka: okoli 3,2 milijona Evropejk in Evropejcev vsako leto na novo zboli za eno od oblik raka, okoli 1,7 milijona jih izgubi boj s to boleznijo. Rak je drugi najpomembnejši vzrok smrti v razvitih državah in ima s srčno-žilnimi boleznimi mnoge skupne dejavnike tveganja. Podatki kažejo, da se kljub uspehom pri preprečevanju in zdravljenju število rakavih bolnikov v Evropi povečuje, med ženskami in moškimi. Zaradi staranja prebivalstva lahko v prihodnje pričakujemo naraščanje števila obolelih, breme raka bo vse večje. Celovito obvladovanje te bolezni je že sedaj velik izziv državam, ki morajo zagotavljati socialno in zdravstveno varnost, v prihodnje bo ta naloga še zahtevnejša, je na konferenci dejala gostiteljica srečanja, slovenska ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Konferenca o raku, ki je predstavljala osrednji dogodek slovenskega predsedovanja na področju zdravja, je združila predstavnike držav članic, Evropske komisije, Evropskega parlamenta, strokovnjake s področja proučevanja in obvladovanja raka iz strokovnih združenj in nevladnih organizacij, ki so imeli priložnost izmenjati izkušnje, informacije in dobre prakse v boju proti raku, iskali pa tudi možnosti za skupno, bolj učinkovito delovanje na ravni Evropske unije in na državnih ravneh. Slovenska ministrica za zdravje je omenila skupen program Evropa proti raku, ki je občutno prispeval h krepitvi sodelovanja držav članic. Žal so se dobre pobude, začete ob podpori tega programa, prekinile, nove države Evropske unije pa so lahko pozitivne izkušnje tega programa izrabile zgolj omejeno. Eno od sporočil evropske konference je bilo namenjeno tudi premoščanju razlik, ki pri obvladovanju raka in preživetju bolnikov obstajajo med starimi in novimi državami Evropske unije.

Bolniki z rakom nič več zapisani smrti

V preteklosti je rak pomenil smrtno bolezen. Kot je na Brdu dejal evropski komisar za zdravje Marcos Kyprianu, v jeziku njegove matere sploh niso uporabljali besede rak, pač pa se je govorilo o »prekleti« ali »slabi« bolezni in prevladovalo je prepričanje, da je tisti, ki ima to bolezen, zapisan smrti. Danes ne le da o bolezni govorimo, pač pa jo tudi učinkovito zdravimo, je dejal komisar. Kljub naraščajočemu znanju s področja boja proti raku pa v Evropi še vedno veliko ljudi zboli in žal tudi umre za to boleznijo, pri čemer bi lahko mnoge od rakov preprečili. Za uspešno obvladovanje bremena raka je potreben celovit pristop na vseh ravneh, od preprečevanja raka, organiziranega množičnega presejanja in zgodnjega odkrivanja, do učinkovitega zdravljenja, rehabilitacije in paliativne oskrbe do raziskav. Komisar je govoril o ukrepih Evropske komisije, ki je že leta 2003 izdala smernice za zgodnje odkrivanje nekaterih oblik raka, sedaj pa je pripravila že novo izdajo. Tudi pri izvajanju priporočil Evropske komisije med državami članicami obstajajo razlike, ugotavlja komisar. Sicer pa preprečevanje raka ni zgolj stvar zdravstvene politike, pač pa družbe v celoti. V državah bo zato treba sprejeti različne politike, usmerjene k boju zoper raka, tako denimo politiko v zvezi z uporabo tobaka, politiko do zdrave pridelave in predelave hrane, okoljske politike … Zahteve po strožji tobačni politiki so na konferenci na Brdu izrekli mnogi govorniki. Podatki Evrobarometra kažejo, da je kar tretjina Evropejcev kadilcev, 650 tisoč jih zaradi te razvade vsako leto umre, nadaljnjih 80 tisoč jih umre zaradi »pasivnega kajenja«. Ena najpomembnejših nalog Evropske komisije je zato doseči cilj »Evropa brez tobaka«. V dublinski konvenciji sprejeta celostna prepoved kajenja v vseh javnih zaprtih prostorih se sedaj izvaja že v več evropskih državah, od lani tudi v Sloveniji, od letos denimo v Nemčiji.

.

Pomembna vloga pacientskih organizacij

Na konferenci je bil tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki sopredseduje skupini poslancev v evropskem parlamentu, ki se borijo zoper raka. Tudi sam ima izkušnjo s to boleznijo, ki jo je uspešno premagal, zato mu je tudi blizu sporočilo konference, da se je treba povezati v boju proti tej bolezni. Skupaj lahko naredimo več, je menil Peterle in poudaril pomen povezanosti različnih politik v skrbi za zdravje državljanov Evrope. »Nobene države ne bi smelo biti, ki bi ne imela jasne strategije boja proti raku,« je dejal evropski poslanec, ki je poudaril tudi pomen mobilnosti bolnikov, ki jo zagovarjajo pacienti in evropsko sodišče, saj si nihče ne želi biti kaznovan ravno zato, ker živi v državi, kjer je oskrba v boju proti raku slabša. Evropski komisar Kyprianu pa je o mobilnosti dejal, da bolniki seveda imajo možnost izbirati, kje se bodo zdravili, vendar je zdravljenje bolnikov z dolgotrajnimi boleznimi v tujini lahko zelo naporno. Bolj praktično je ostati v domačem okolju, kjer imajo podporo družine in prijateljev, ob tem pa bi si morali prizadevati za najboljšo zdravstveno oskrbo v domačem okolju, z ustanavljanjem referenčnih centrov, z izmenjavo dobrih praks, z gostovanjem tujih strokovnjakov.

Velik pomen v boju proti raku imajo različne organizacije pacientov. Te obstajajo v 37 evropskih državah. Lynn Faulds Wood, ki vodi evropsko koalicijo bolnikov z rakom, je na konferenci govorila o svoji izkušnji z boleznijo, ki jo je doletela, ko si je ravno ustvarila družino. Tedaj o raku ni vedela ničesar, delila je splošno prepričanje običajnih ljudi, ki so rak enačili s smrtjo in brezupom. Med bojem z rakom črevesja je spoznala, da več kot tretjina obolelih preživi, po operaciji in zdravljenju je tudi sama dobila upanje, da bo ne le preživela, pač pa tudi ozdravela in še naprej delala. Danes je njen 13-letni sin Nick srečen, da je mama živa. Poudarila je tudi pomen pacientskih organizacij pri opozarjanju družbe na ta veliki zdravstveni problem.

Razlike med revnimi in bogatimi

Predstavnica evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije Nata Menadbe, ki primerja stanje boja proti raku v 54 državah članicah te organizacije, je kot še številni drugi govorci, opozorila na neenakost med državami. Kjer so zdravstveni sistemi manj razviti, države pa revnejše, so težko kos visokim stroškom zdravljenja. Ljudem bi morali povsod omogočiti enak dostop do zdravljenja raka, opozarja pa tudi na pomen izbire zdravega načina življenja, kajti primarna preventiva je najpomembnejša strategija. Strokovnjakinja pravi, da je Evropa v zadnjih dveh desetletjih dosegla občuten napredek v boju proti raku, umrljivost je veliko manjša, skrb zbijajoča pa je njegova vse večja pojavnost, saj je pričakovati, da bo v prihodnje že vsak tretji Evropejec zbolel za rakom, vsak četrti bolnik pa bo umrl. Razvoj znanosti (do najnovejših spoznanj o človeškem genomu), nove tehnologije, vse učinkovitejša zdravila predstavljajo veliko upanje v boju z rakom, toda vse to tudi veliko stane.

.

Na konferenci so predstavili tudi knjigo Odgovor na izziv raka v Evropi, med avtorji je tudi več strokovnjakov iz Slovenije. V njej med drugim zasledimo, da so najpogostejši rak na dojkah (320 tisoč novih primerov letno), na prostati, na debelem črevesju in danki (300 tisoč na novo odkritih vsako leto), na pljučih (265 tisoč). Največ smrti je zaradi raka pljuč (236 tisoč letno), sledijo rak črevesja in danke, rak dojke in rak prostate. Geografsko gledano je največ primerov raka med moškimi na Madžarskem, visoka obolevnost je tudi v Belgiji, Franciji, Luksemburgu. Pri ženskah pa je največ raka na Danskem in v Islandiji, visoka incidenca je tudi v drugih skandinavskih državah. V teh državah so že pred poldrugim desetletjem uvedli množične presejalne programe za zgodnje odkrivanje tistih rakov, ki jih ni mogoče preprečiti. V Sloveniji je pljučnega raka pri ženskah nekoliko več, po pojavnosti so na 11. mestu v Evropi, moški z rakom debelega črevesa in danke so na 6. mestu. Pojavnost vseh rakov v Sloveniji sicer od leta 1992 upada, pri nekaterih, denimo raku prostate in raku črevesja in danke pri moških ter pljučnem raku pri ženskah, pa še narašča. Kar vzbuja skrb, je dejstvo, da zaradi razlik v razvitosti držav in njihovih zdravstvenih sistemov obstajajo razlike tudi v zdravljenju raka in preživetju bolnikov.

Letos presejalni program za raka na črevesju

Glede obvladovanja raka je Slovenija v spodnji tretjini držav članic Evropske unije. Vzroke je iskati v prepočasnem odkrivanju bolezni, zaradi česar vse preveč bolnikov umre že v prvem letu po postavitvi diagnoze. Slovenija še vedno ni uvedla množičnih presejalnih programov, ki omogočajo zgodnje odkrivanje najpogostejših oblik raka, denimo raka na dojki ter na debelem črevesu in danki. Če bolezen dovolj zgodaj odkrijejo, je možnost preživetja večja, potem ko se bolezen že razširi, je zdravljenje manj učinkovito in možnost preživetja manjša. V kratkem bodo začeli s presejalnimi programi glede raka na črevesju, ko bodo na testiranja vabili moške in ženske med 50. in 70. letom starosti, če bo potrebno, pa tudi na preglede črevesja. Prihodnje leto naj bi začeli tudi s programom zgodnjega odkrivanja raka na dojki. Ženske bodo vabili na mamografijo, spodbujali pa jih tudi k samopregledovanju dojk. Naj še dodamo, da pri nas že peto leto poteka program za zgodnejše odkrivanje raka na materničnem vratu. Žal izkušnje kažejo, da se mnogo žensk na brezplačne preglede slabo odziva. Ministrica Kukovičeva je na konferenci govorila o 70-odstotni odzivnosti, ob tem pa se je incidenca raka na materničnem vratu zmanjšala za četrtino. Tu gre za odločitev državljank in državljanov samih, ali se bodo udeležili ponujenih pregledov, meni evropski komisar Kyprianu, saj tudi v drugih državah očitno obstaja enak problem. Ljudi pa je treba tudi ozavestiti, da bodo spremenili odnos do lastnega zdravja, pa naj gre pri tem za možnosti, da se udeležujejo brezplačnih pregledov s ciljem zgodnjega odkrivanja raka (obstaja kar dvesto različnih oblik te bolezni), ali za njihov zdrav življenjski slog, ko naj se izogibajo dejavnikom tveganja, kot so kajenje, pretirano pitje alkoholnih pijač, debelost, nezdravo hujšanje, telesna neaktivnost. Tudi to je eno od sporočil konference o raku.

Vložek v preventivo najboljša naložba

Breme raka zaradi starajoče se družbe postaja vse večje, so si bili enotni sodelujoči na evropski konferenci in pritrjevali tudi potrebi po partnerskem delovanju pri obvladovanju tega bremena. Ministrica Zofija Mazej Kukovič je poudarila, da mora biti delovanje predvsem usmerjeno v izboljševanje zdravja in doseganje večje kakovosti življenja državljanov Evropske unije, saj le zdravi in ustvarjalni državljani lahko prispevajo k uspešnejšemu gospodarstvu, kar je tudi cilj lizbonske strategije. Pomembno za bolnike je tudi, da ko zbolijo za to hudo boleznijo, dobijo vso potrebno in najboljšo oskrbo ter podporo, ki jo potrebujejo. »Če bomo uspešno obvladovali raka, ki bo v bližnji prihodnosti morda celo največji javnozdravstveni izziv, bomo tudi v gospodarskem pogledu uspešnejši,« je prepričana ministrica. Za uspešno obvladovanje raka države članice potrebujejo celovit nacionalni načrt in ustrezne podatke, ki jih zagotavljajo registri raka. Pomembno je tudi zgodnje odkrivanje raka, pri čemer lahko upravičimo vložena sredstva in dosežemo cilje presejalnih programov le z dobro organiziranimi in upravljanimi programi, ki so povezani z registri prebivalstva, ustrezno odzivnostjo in stalnim spremljanjem kakovosti. »Vsak evro, vložen v preventivo, je dolgoročno najboljša naložba. To moramo upoštevati vsakič ob sprejemanju težkih odločitev o prednostnih nalogah v zdravstvu,« je ob zaključku konference na Brdu poudarila ministrica in pozvala k povečanju podpore neodvisnim znanstvenim raziskavam na področju raka ter povezovanju raziskav in klinične prakse.