Martin Dacar

Kri dam, da bi jo dobil nekdo drug

Martin Dacar iz Predoselj je dolgoletni krvodajalec, ki je lani za 110-krat darovano kri prejel priznanje Rdečega križa. Kri daruje, da bi jo dobil tisti, ki jo potrebuje.

Krvodajalec je 39 let, od svoje polnoletnosti naprej, odtlej pa kri daruje po dvakrat na leto. Pravi, da se najraje udeleži krvodajalskih akcij, ki jih organizira krajevna organizacija RK v Predosljah. »To pa zato, ker se poverjeniki v kraju izredno trudijo, da pridobijo dovolj ljudi za krvodajalsko akcijo. V Predosljah imamo zelo prizadevna aktivistko in aktivista, akcij se udeležuje od trideset do štirideset ljudi. Veliko pa mi pri tem pomeni tudi družabnost,« pripoveduje Martin Dacar. Prepričan je, da je tudi pri krvodajalstvu treba biti zmeren. Kri naj da tisti, ki to glede na svoje telesno stanje zmore. Martin zase ve, da mu to ustreza dvakrat na leto in po vsakem odvzemu se počuti lahkotno, krvodajalstvo njegovemu organizmu očitno dobro de.

»Kri dam zato, da jo bo nekdo drug dobil, ker jo potrebuje, ob tem pa si želim, da je meni nikoli ne bi bilo treba dobiti,« o svojem glavnem motivu za darovanje krvi pravi Martin, prepričan, da mora krvodajalstvo ostati anonimno in brezplačno. Ali ima pri tem občutek, da dela dobro delo? »Zdi se mi, da s tem delam dobro za druge. Toda človek mora kdaj pa kdaj narediti tudi kaj za druge. To je dobro tudi za njegovo dušo.«

Se po več kot stotih odvzemih počuti kot rekorder? »To pa ne. Od tega, da sem jaz tolikokrat daroval kri, danes ne bo nihče preživel. Zato je pomembno, da daš kri vsakič znova, saj je veliko ljudi, ki jo potrebujejo prav zdaj. Številke mi ne pomenijo nič. Pač pa mi pomeni priznanje, ki ga izreka Rdeči križ večkratnim darovalcem.«

Martin Dacar je umirjen človek, ki ob svoji službi (dela na štiri izmene) rad kaj postori okoli hiše, rad pa se tudi druži z ljudmi. Ima dve družbi, zimsko, s katero rad odhaja na turno smučanje, je pa tudi navdušen deskar na snegu, s poletno družbo pa odhaja na kolesarske izlete. Tako zdravega krvodajalca so na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani, kjer vselej da kri, lahko samo veseli. Veseli pa so tudi zelo redke krvne skupine AB -.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / nedelja, 7. avgust 2016 / 11:02

Klop prijateljstva z Bolgarijo

Pred Knjižnico Medvode sta klop prijateljstva med Slovenijo in Bolgarijo odkrila oba predsednika, Borut Pahor in Rosen Plevneliev. Klop je trajen spomin na dobre odnose med obema država.

Objavljeno na isti dan


Bohinj / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Na Voglu zadovoljni z obiskom

Ukanc - Na bohinjskem visokogorskem smučišču Vogel, ki je letos izboljšal svojo ponudbo z dvema novima štirisedežnicama, so odprte vse proge razen Žagarjevega grabna. Smuka se je...

Zanimivosti / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Novice iz domačih krajev

Tokrat smo obiskali Franca in Albino Selak z Dolenje Dobrave, ki sta na Gorenjski glas naročena že vse od izhajanja. "Le ob selitvi sva bila nekaj mesecev brez Glasa, potem pa sv...

Kranj / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Prehrana tudi za dijake

Decembra so koalicijski poslanci vložili v parlamentarni postopek zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, s čimer želijo doseči, da bi bila prehrana dijakov urejena sistemsko.

Kultura / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Domači slikarji v graščini

Spodnje Duplje - Ob kulturnem prazniku so odprli v galeriji Graščine Duplje drugo pregledno razstavo likovnih ustvarjalcev iz občine Naklo. Ustvarjalnost domačih likovnikov je po...

Splošno / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Spoštovane bralke in bralci Deželnih novic!

Občina Radovljica je izdajateljska opravila za Deželne novice zaupala Gorenjskemu glasu. Pred vami je prva številka v Glasovi izvedbi, vsebinsko in oblikovno nekoliko drugačna od prejšnjih.