Mediacija je test zrelosti

"Mediator, ki je neodvisna in nevtralna oseba, s postopkom mediacije poskuša doseči vsaj to, da se stranke začnejo poslušati in da poskušajo razumeti, da ima tudi druga stran lahko prav. Cilj vsake mediacije pa je, da se sklene poravnava," pravi sogovornik, mediator Rudi Tavčar.

Problematiko odlagališča Tenetiše rešujete s pomočjo mediacije. Za kakšen postopek gre?

»Stranki ali tudi več strank s pomočjo tretje osebe poskušajo rešiti svoj spor na način, da vsaka zadovolji svoje interese. Običajno je v sporih tako, da so vsi vpleteni globoko prepričani v svoj prav in v svojo resnico. Stranke prihajajo v mediacijo z velikimi pričakovanji in v prepričanju, da jim bo mediator pomagal uresničiti samo njihov cilj. Ko se postopek mediacije začne, pridejo stranke z močnim čustvenim nabojem, kar prekipevajo od jeze, sploh se ne poslušajo. Mediator zagotavlja, da lahko govorijo vsi, pa ne vse povprek, in da ne prihaja do žaljivih besed. V procesu mediacije se najprej zgradi neka varnost in širše razumevanje situacije. Stranke se šele potem počasi začenjajo zavedati realnosti svojih pričakovanj. Mediator, ki je neodvisna in nevtralna oseba, s postopkom mediacije poskuša doseči vsaj to, da se stranke začnejo poslušati in da poskušajo razumeti, da ima tudi druga stran lahko prav. Cilj vsake mediacije pa je, da se sklene poravnava.«

V katerih primerih se mediacije najpogosteje izvajajo?

»Mediacije so v slovenskem prostoru prisotne vsaj šest let. Največ je sodiščem pridruženih mediacij; to so družinske, civilne in gospodarske mediacije. Ko se partnerja ločujeta, je sporno lahko vse; pri kom bodo živeli otroci, preživnina, stiki z otroki, delitev premoženja ... To je treba urediti na način, da otrok najmanj trpi in da starša poskušata vzdrževati normalne stike za dobro svojih otrok. Pri ločitvah je pogosto slišati, da bi vsak od staršev za otroka naredil vse, potem pa ravno z otrokom »tolčeta eden po drugemu«.

Poznamo tudi primere mediacij v mejnih sporih, sporih v soseski, med žrtvami in storilci kaznivih dejanj, pa v šolah med učenci, učitelji. V tujini imajo tudi mediacije med tolpami. Pred kratkim sem bil na kongresu na Dunaju in zelo zanimiv se mi je zdel govor mediatorja, ki je v Belfastu mediiral med katoliško in protestantsko stranjo. Slovenski duhovnik Robert Friškovec pa je uvedel mediacije med zaporniki.«

Načela mediaciije

Kakšna so načela mediacije?

»Prvo je načelo neodvisnosti mediatorja. Zelo pomembno je tudi načelo zaupnosti. O tem, kaj se pogovarjamo na mediaciji, ne govorimo svojim prijateljem, znancem, medijem. Ljudje stvari različno razumemo in če preberemo nekaj v časopisu, za kar se nam zdi, da je bilo na mediaciji povedano drugače, mediacija lahko propade. O tem, kar se dogovorimo na mediaciji, jaz kot mediator ne morem pričati na sodišču. V mediacijah lahko naredimo tudi ločena srečanja in to, kar mi stranka pove na ločenem srečanju, je spet zaupno. Drugi strani povem samo tisto, za kar se vnaprej dogovorim s to stranko.

Načelo mediacije je tudi načelo zakonitosti. To pomeni, da se ne smeš dogovoriti za nekaj, kar je protizakonito; ne smeta se na primer stranki skupaj dogovoriti, da bosta utajili davke. Ali pa, da bo eden od staršev obdržal otroka, drugi pa v zameno dobil hišo. Protizakonito je, da starša delata v škodo otroka. Naslednje je načelo učinkovitosti. Mediacija praviloma traja manj časa kot sodni postopek. Včasih je potrebno samo eno srečanje ali dva, včasih, še posebej v gospodarskih in okoljevarstvenih mediacijah, pa postopek lahko teče več mesecev.«

Kakšne so posledice, če nekdo razlaga vsebino mediacije v javnosti?

»Največkrat taka mediacija propade. Lahko pride tudi do civilne tožbe, saj na začetku mediacijskega postopka stranke podpišejo soglasje oziroma dogovor k mediaciji. V tem dogovoru so našteta vsa načela in tudi to, da jih bodo stranke v postopku spoštovale.«

Je potem mediacija zavezujoča?

»Zavezujoče je tisto, kar se stranki dogovorita ob koncu procesa. Pri sodiščem pridruženih mediacijah ima končni dogovor status sodne poravnave. Pri gospodarskih ali okoljskih mediacijah se dogovor overovi pri notarju. Torej to ni samo nekaj, kar se lahko dva zmenita ob kavi.«

Mediator ni svetovalec in ni terapevt

Je mediator tudi svetovalec?

»Mediator ni svetovalec in ni terapevt. Še najbližja terapiji je transformativna mediacija, pri kateri ne delamo samo na konfliktu, ampak gradimo že na odnosu.

Mediatorji so najpogosteje pravniki, psihologi, socialni delavci, ekonomisti, a vrsta izobrazbe ni pogoj, da nekdo lahko postane mediator. Pomembne so še druge lastnosti, kot so poštenost, neodvisnost mediatorja ... Na enem primeru nas lahko dela več, v primeru Tenetiš sodelujem s kolegico pravnico Gordano Ristin. Kombinacija pravnik in psiholog se je izkazala za dobro.«

Mediatorji torej ne predlagate rešitev, te morajo stranke najti same.

»Mi samo spodbujamo stranke, da same iščejo rešitve. Ena stranka pravi: to je rešitev zame. Druga stranka pravi: to pa je rešitev zame. Ko dosežemo, da se začneta pogovarjati o skupnih rešitvah, smo »na konju«. Seveda kot mediator dajem vzpodbude, ideje, ampak na koncu nisem tisti, ki bo rekel, takole mora biti.«

Primer Tenetiše

Če se vrnem nazaj k okoljevarstveni mediaciji v Tenetišah. Kako vam gre?

»Dobro. Kaj dosti o tem vam ne smem povedati. Stranke se srečujejo in že v prvi skupni izjavi za javnost smo povedali, da sta se Mestna občina Kranj in Komunala Kranj obvezali, da v času mediacijskega premirja ne bo odvoza smeti v Tenetiše, niti ne bodo v tem času pridobivali dokumentacije za regijski center za ravnanje z odpadki.«

Kdo vas je najel v primeru Tenetiš?

»Ministrstvo za okolje in prostor.«

Kdo vas plačuje v tem primeru?

»Prav tako ministrstvo za okolje in prostor, za kar so se stranke same odločile na sestanku.«

Koliko stane ura mediacijskega srečanja pri Tenetišah, glede na to, da gre za porabo javnega denarja?

»To vprašajte naročnika.«

Kaj pa, če se mediacija ponesreči, če ni rezultata?

»Lahko se zgodi, da stranka v nekem trenutku reče, da ima dovolj, vendar velikokrat čez čas izvem, da so se vendarle zmenili. V vsaki mediaciji dosežemo vsaj to, da se stranke začnejo poslušati in da poskušajo razumeti, da ima tudi druga stran lahko prav. Je pa tako, sodišča so spore vzela v svoje roke in v imenu ljudstva povedo, kaj je prav in kaj ne. Mediatorji spore vračamo med ljudi. Mediacija je le način, kako ljudje stopamo na pot odraslosti.«