Gorenjska virtualna pokrajina

Slovenski parlament ni izglasoval najpomembnejšega pokrajinskega zakona. Pokrajin nekaj časa torej še ne bo. Kako na to dejstvo gleda Janez Benčina, predsednik regionalnega razvojnega sveta?

Kranj - Sedanja organizacijska struktura lokalne samouprave ne zadovoljuje potreb strateškega in trajnostnega razvoja regij, saj smo dobili eno močno Ljubljano in šibke regije okoli nje. Janez Benčina za to vidi več razlogov: »Župani so bili izvoljeni, da skrbijo za interese prebivalcev le svoje občine in v štirih letih morajo pokazati merljive rezultate svojim volivcem. Sredstva iz države pridejo najprej v občine, ki so že tako finančno podhranjene, in težko je potem nameniti sredstva za pripravo projektov dolgoročnega strateškega pomena regije. Zaradi drobljenja človeških virov po občinah nismo v stanju organizirati po znanju in financah močne razvojne agencije, ki bi strokovno skrbela za trajnostni razvoj Gorenjske, male občine pa sploh nimajo ne ljudi in ne sredstev za trajnostni razvoj. Skrb zanj je bila naložena nekaj posameznikom v državni upravi, ki nimajo vedenja o potrebah regije, ki nimajo energije in časa za strukturirano in usklajeno delovanje s predstavniki prek dvesto občin, ki so formalno odgovorne za svoj razvoj.

Regijam je treba dati možnost, da angažirajo svoj potencial in ne da so odvisne od delovne vneme enega državnega uradnika in političnega lobiranja takih in drugačnih skupin, meni Benčina. »Za ustanovitev gorenjskega visokošolskega središča (univerzitetni kampus) nihče ni predvidel sredstev, ne na državni in žal tudi ne na občinski ravni, čeprav je to projekt nacionalnega pomena. Ali mislite, da imajo Štajerci ali Ljubljančani strateški interes usklajevati razvoj človeških virov za potrebe gorenjskega gospodarstva, turizma, zdravstva, podeželja itd. Oni imajo lahko le kratkoročen poslovni oziroma politični interes. Postavlja se vprašanje, kdo in koliko ljudi se sploh čuti odgovornega za regionalni razvoj Gorenjske. Če se bo sedanja situacija nadaljevala, bomo sicer imeli močno nadpovprečno razvito centralno Ljubljano, regije pa bodo ostale na obrobju. In Gorenjska že nekaj let ne dosega niti povprečne rasti gospodarskega razvoja Slovenije. Rešitev nastale situacije je bila v ustanovitvi pokrajin, saj bi odločitve nekaj posameznikov na ravni Slovenije prenesli na regijo in s tem decentralizirali državno upravo za potrebe regionalnega razvoja. Strokovno mnenje podpira ustanovitev osmih pokrajin. Vlada nas je prepričevala, da je 14 pokrajin politična realnost, kar pa se je pokazalo, da ni res, saj je parlament zavrnil tudi ta predlog. Ker je torej projekt pokrajin začasno padel v vodo, predlagam, da na Gorenjskem kot prehoden alternativni scenarij končamo že začeto idejo o Zvezi gorenjskih občin in dogovorno delujemo tako, kot smo pred leti že delali v okviru RRS. Vsaj virtualno bi delovali kot pokrajina in to bo zagotovo pripomoglo k hitrejši in učinkovitejši realizaciji razvojnih projektov regionalnega pomena. Naloga zveze bi bila skrbeti za trajnostni razvoj gorenjske regije. Zlasti so to skrb za izobraževanje in kader (koordinacija med potrebami gospodarstva in izobraževalnim sistemom) zdravje, energijo, varnost, ekologijo, ravnanje z odpadki, regionalno komunalno infrastrukturo, Gorenjsko kot enovito turistično destinacijo, razvoj podeželja, celovito gospodarsko infrastrukturo, e-regijo itd. To pa bo mogoče dobro delati le, če bomo imeli močno razvojno agencijo in vire sredstev, ki niso odvisni od občinskih proračunov in kratkoročnega interesa lokalnih predstavnikov.«