Z izobrazbo hitreje do dela

Med najbolj iskanimi so poklici s področja strojništva, gradbeništva, kovinarstva, elektrotehnike, računalništva in zdravstva.

Na Gorenjskem so lani delodajalci prijavili 18.696 potreb po delavcih, kar je štiri odstotke več kot leto prej. »Potrebe po delavcih so v gorenjski regiji zadnja leta res velike, kar je najbrž odraz gospodarske rasti na splošno. Delodajalci veliko povprašujejo predvsem po delavcih v gradbeništvu, kovinarstvu in po kandidatih za delo v proizvodnji. Predvsem potrebe v gradbeništvu se potem pokrije z zaposlovanjem tujcev, saj ne najdemo dovolj ustreznih kandidatov med domačimi delavci. V zadnjem času pa je bilo precej zaposlitev tudi na račun odprtja večjih trgovskih centrov po vsej Gorenjski,« je pojasnila pomočnica direktorice iz kranjske območne službe zavoda za zaposlovanje Dragica Ribnikar, s katero smo se pogovarjali o zaposljivosti mladih.

Koliko mladih je med brezposelnimi in koliko med njimi jih je že dlje časa brez zaposlitve?

»Konec lanskega decembra je bilo na Gorenjskem registriranih 4041 brezposelnih oseb, med katerimi je bilo 513 oziroma 12,7 odstotka oseb starih do 26 let. Iskalcev prve zaposlitve je bilo 550 oziroma 13,6 odstotka. Med mladimi do 26 let je bilo 70 oseb dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da so na zavodu prijavljene več kot leto dni.«

Kakšna je izobrazbena struktura mladih brez zaposlitve; koliko jih ima univerzitetno izobrazbo, magisterij ali celo doktorat?

»Največ mladih med brezposelnimi je brez izobrazbe, in sicer kar 40,5 odstotka. 17,2 odstotka ima končano IV. stopnjo, en odstotek VI. stopnjo in 5,3 odstotka VII. stopnjo izobrazbe. Decembra lani je bilo tako na kranjskem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 27 mladih s končano VII. stopnjo izobrazbe. Med temi je bilo največ diplomiranih ekonomistov, diplomiranih organizatorjev in diplomiranih upravnih organizatorjev. Razen tega je bilo med vsemi brezposelnimi prijavljenih 13 oseb z magisterijem, štiri pa z doktoratom. Vendar je treba ob tem poudariti, da je čas brezposelnosti močno povezan s stopnjo izobrazbe, čeprav tudi ljudje brez izobrazbe lahko v zadnjem času hitro najdejo zaposlitev. Na splošno pa velja, da višja, kot je izobrazba, krajša je čakalna doba na zaposlitev.«

Kateri poklicni profili so najtežje zaposljivi, za katere pa brez težav najdete zaposlitev oziroma jih na trgu dela celo primanjkuje?

»Najtežje zaposljivi poklici so tisti, po katerih bodisi ni večjega povpraševanja delodajalcev bodisi je preveč iskalcev zaposlitve kljub večjemu povpraševanju na trgu dela. Sem sodijo poklici s področja tekstilne tehnologije, frizerji, gimnazijski maturanti, ekonomski tehniki ter različni uradniki in poklici družboslovnih usmeritev, recimo novinarji, organizatorji dela, politologi, sociologi … Najlaže pa zaposlitev dobijo osebe s poklicno izobrazbo, ki jo na trgu dela primanjkuje in so zato med delodajalci najbolj iskani. To so poklici s področja strojništva, gradbeništva, kovinarstva, elektrotehnike in računalništva ter poklici v zdravstvu, na primer doktorji medicine in diplomirane medicinske sestre.«

Ali so po vaših izkušnjah delodajalci naklonjeni zaposlovanju mladih, glede na to, da še nimajo veliko delovnih izkušenj?

»86 odstotkov mladih je na zavodu prijavljenih manj kot eno leto, torej jim uspe relativno hitro najti zaposlitev. Med drugimi brezposelnimi jih je namreč kar 38 odstotkov dolgotrajno brezposelnih. Za zaposlovanje mladih se delodajalci odločajo predvsem glede na zahtevnost delovnega mesta in čas, ki ga imajo na voljo za uvajanje mladega delavca. Pri kandidatih brez izobrazbe za proizvodno delo recimo ne delajo razlik oziroma so mladi celo zaželeni. Večji problem predstavljajo kadri od pete stopnje izobrazbe naprej, kjer delodajalci zahtevajo tudi različne delovne izkušnje. Zato se potem odločajo tudi na osnovi osebnostnih lastnosti, ki včasih lahko pretehtajo v prid mladim. Specifična glede tega pa je javna uprava, kjer v odvisnosti od delovnega mesta tako ali tako že v razpisu zahtevajo delovne izkušnje in razen, ko gre za primere pripravništva, brez delovnih izkušenj zaposlovanje običajno ni mogoče.«

Kako lahko pomagate mladim, ki težko najdejo zaposlitev oziroma so že dlje časa prijavljeni na zavodu za zaposlovanje?

»Vključujemo jih v različne delavnice, v katerih se seznanijo z veščinami iskanja zaposlitve. Omogočamo jim tudi dodatno funkcionalno usposabljanje, v okviru katerega lahko osvojijo računalniška in jezikovna znanja, upravni postopek in podobno. S tem se poveča njihova zaposljivost. Razen tega obstajajo programi usposabljanja na delovnem mestu, brezposelne osebe brez izobrazbe pa vključujemo v programe izobraževanja za odrasle, pri čemer ima prednost izobraževanje za deficitarne poklice. Problem je, ker se z deficitarnimi poklici največkrat povezujejo slabe delovne razmere, slabe plače … Predvsem v zadnjih letih je zaznati željo in potrebo po spremembah. Družba se prizadeva, da bi prišlo do večjega ugleda tudi teh poklicev. To pa je dolgotrajen proces.«