Debatni večeri v MKC Medvode

Besedilo: Nataša Pust
Kategorija: Medvode / nedelja, 10. februar 2008 / 06:00

Evropska kampanja "Vsi drugačni, vsi enakopravni". Tovrstni projekti naj bi v mladih spodbujali strpnost do drugačnosti.

Medvode - Mladinski kulturni center Medvode se je leta 2007 s svojo dejavnostjo vključeval v evropsko kampanjo »Vsi drugačni, vsi enakopravni«. Namen kampanje je bil ozaveščanje ljudi, predvsem pa mladih po Evropi, o toleranci in strpnosti do drugačnosti - tako etnične, rasne, spolne, jezikovne, materialne in različnosti zaradi take ali drugačne prikrajšanosti ali izjemnosti. V sodelovanju z likovnimi pedagogi na osnovnih šolah je MKC organiziral likovni natečaj »Vsi drugačni, vsi enakopravni« in zmagovalno risbo osnovnošolca Jerneja Butare iz Hraš natisnil na promocijske majice. Z dvanajstimi glasbenimi skupinami in posamezniki, ki delujejo pod okriljem MKC, je bila posneta kompilacija »comp-07«, ki je v duhu kampanje projektno povezala zelo različne glasbene zvrsti, ki navadno ne želijo skupnega javnega predstavljanja.

Z vsebino kampanje je bil povezan tudi ciklus debatnih večerov, ki so ga v MKC-ju poimenovali Poli(e)tika, saj so se debate navezovale na različne družbene skupine v smislu manjšina - večina ali z drugo besedo na polaritete v naši družbi: kadilci/ nekadilci, hetero/ homoseksualci, Slovenci/ tujci, verujoči/ ateisti.

Kakšen je odnos družbene večine do neke manjšine? Kaj je manjšina? Kakšna je razlika med integracijo in asimilacijo? Protikadilski zakon je tudi v življenja mladih prinesel spremembe, prepoved kajenja na javnih mestih jih večkrat odvrne od zahajanja v javne družabne prostore. So zdaj diskriminirani kadilci? Istospolna usmerjenost je še vedno občutljivo in tabuizirano področje, tudi vprašanje vere in duhovnosti se je izkazalo za izrazito osebno opredelitev vsakega posameznika. Več obiskovalcev bi se izreklo za ateiste, kar pa ne pomeni, da nimajo svojega intimnega prepričanja ali verovanja. Je naše sprejemanje samo določenih tujcev pravično? Zakaj zavračamo druge? Se sami kdaj počutimo kot tujci, kakšen je občutek nesprejetosti? Na podobna vprašanja so poskušali odgovoriti mladi razpravljalci, ki so bili večkrat soočeni tudi z dejstvom, da na nekatera vprašanja ni mogoče dati preprostih enoznačnih odgovorov.

Debatne večere sta moderirala Matija Fröhlich in Nejc Smole, kot iztočnico v pogovore so si obiskovalci ogledali tri video prispevke Urške Djukić o mnenju občanov o obravnavanih temah. Obisk mladih na debatnih večerih bi lahko bil tudi večji, morda jih bodo letošnje tematike bolj pritegnile. Je pa debatne večere obiskovalo več generacij, kar je bila dragocena izkušnja za vse udeležence pogovorov.

Tovrstni projekti naj bi v mladih spodbujali strpnost do drugačnosti in jim odpirali pogled na drugačnost v smislu bogastva in plemenitenja naše skupnosti. Je že res, da je lahko kulturna ali jezikovna drugačnost včasih ovira pri sporazumevanju, vendar je hkrati tudi izkušnja, ki prispeva k raznolikosti in komunikacijskemu in kulturnemu bogastvu. Tudi Slovenija postaja s priseljevanjem tujcev, z večjo mobilnostjo samih Slovencev, s socialnim razslojevanjem vse bolj mešana in raznolika družba, v katero vstopajo tudi mladi. Raziskave njihovih vrednot v nekaterih evropskih državah so pokazale, da so pogosto nezainteresirani za javne zadeve, politiko v smislu upravljanja skupnih zadev, za družbene krivice in neenakosti. Zato je eden od ciljev evropske mladinske politike, da bi v mladih prebujala zavest o »evropskem državljanstvu«, jih spodbujala in usposabljala za aktivno participacijo in odgovorno sooblikovanje današnje družbe in družbe prihodnosti. Nenazadnje bo razreševanje problemov in izzivov, s katerimi se soočamo, v veliki meri odvisno prav od bodočih odraslih - danes še odraščajočih.