Med sosedi 76

Na levem bregu Drave nad Rožno dolino se dvigajo Gure/Sattnitz in se v nekaterih delih približajo 900 metrov višine.

Gure se začenjajo kmalu za Vetrinjem/Viktring s Kotmaro vasjo/Kottmannsdorf, v kateri so Slovenci še kulturno in tudi politično dejavni. Ovinkasta deželna cesta, s katere je lep pogled na dolino Drave in na Karavanke, pelje skozi znane, še vedno tudi slovenske vasi, kot so Bilčovs/Ludmannsdorf, Trebinje/Treffen, kjer je živel znani koroški skladatelj in zborovodja Pavel Kernjak, in Rožek/Rosegg.

Bilčovs je ena od najbolj znanih slovenskih vasi na Koroškem. Dvojezičnost je vzorno urejena na vseh področjih življenja, od šol, vrtcev, cerkve in občinskih aktov do delovanja občine. V občini s 1850 prebivalci so ponosni na več kot 30 dvojezičnih napisov in tabel. Po letu 1972 so jih nekaj podrli in premazali, vendar so jih krajani znova postavili nazaj in popravili. Sedaj imajo mir. Ljudje so se navadili živeti z dvojezičnostjo. Župani so že od leta 1970 naprej iz socialdemokratske stranke. Sedaj vodi občino županja Stefi Quantschnig, sicer ravnateljica domače osnovne šole. Občina Bilčovs je premajhna in premalo bogata, da bi zmogla poklicnega župana ali županjo.

Bilčovska župnija ima slovenskega duhovnika, med krajani zelo spoštovanega Leopolda Kassla. Vaška cerkev je posvečena sv. Jakobu in je bila zgrajena v 13. stoletju. Napisi na nagrobnikih pričajo o slovenskem poreklu številnih pokojnikov. Bilčovsko pokopališče je zadnji dom znanega koroškega Slovenca Pavla Zablatnika, ki se je leta 1912 rodil v bližnji vasi Bilnjovs in je bil dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze in ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu. Pred cerkvijo v Bilčovsu sem srečal Gerharda Kropivnika, ki je že tretje leto skrbi kot cerkovnik (mežnar) za domačo Jakobovo cerkev. Povedal je, da so maše dvojezične in da je v nedeljah cerkev običajno polna.

Sredi tedna so dušno-pastirski urad za Slovence pri celovški škofiji, združenje slovenskih duhovnikov na Koroškem Sodaliteta in Mohorjeva družba v Celovcu izdali zanimivo knjigo Južna Koroška in njena cerkvena podoba v 20. stoletju. Uredila jo je Marija Vrečar. Duhovniki so v preteklosti skupaj z Mohorjevo družbo bistveno prispevali k verskemu, kulturnemu in narodnemu razvoju ter preživetju Slovencev na Koroškem. Mnoge slovenske duhovnike so zaradi visoke narodne zavesti nacisti po prihodu na Koroško zaprli med prvimi in nekatere tudi mučili do smrti. Tudi današnji slovenski duhovniki negujejo v cerkvah in v javnosti materni jezik in sodelujejo v kulturnem delovanju Slovencev na Koroškem. Dvojezičnosti je zelo naklonjena tudi celovška škofija in škof dr. Alois Schwarz.