Iz gostišča Premjera se nam ni in ni dalo naprej. Kot da bi vedeli, kaj se bo zgodilo čez dvajset minut. (Foto: Tom Stare)

Pok, nakar steklena rožica

Litva je dežela starih odsluženih avtomobilov in zoprno piskajočih avtomobilskih alarmov.

Zapustimo hrib z milijoni križev, saj bi še istega dne radi dosegli obalo in namočili konce prstov v najbrž precej ohlajeni Baltik. Še ena, dve vaški cesti, in že smo na »avtocesti«, no regionalni cesti, ki mesto Šiauliai povezuje z zahodom države. Na vsakem kilometru spoznavamo, da so litvanski preprodajalci avtomobilov veliki uvozniki petnajst in več let starih odsluženih avtomobilov iz zahodnoevropskih držav in kot opažamo na cestah, svoj uvoz tudi odlično spravijo v promet. Ne manjka predvsem Volkswagnov, Audijev, BMV-jev, tudi Volvov z začetka devetdesetih let, avtomobilov, ki pri nas dosežejo ceno največ 1000 evrov, v Litvi pa … kdo ve? Tipično litvansko tihožitje s podeželja bi izgledalo takole: sredi travnika ena in edina krava, ki jo molze novodobna pastirica, ki se je na molžo pripeljala s petnajst let starim Audijem 100. Šoferji nas ob tem »navdušijo« še z množico neobičajnih piskajočih zvokov njihovih centralnih zaklepanj, še bolj pa njihovih avto alarmov, ki so v skrbi za premično imovino v Litvi kar pogost pojav.

Cesta je spet v slogu asfalt – dvajset kilometrov makadama – asfalt – spet makadam … Ne, ni izgledalo, da bi cesto pripravljali za asfalt, oziroma jo kakorkoli obnavljali. Preprosto, tako je. Največkrat je asfaltirana le cesta v naselju in kakih petsto metrov od krajevne table. Siti tega, se ustavimo v gostilni ob gozdu. Sedimo v prijetni senčici tako rekoč sredi jase, Zala Julija se že v drugi minuti zgubi nekje med številnimi lesenimi otroškimi igrali, in počivamo od naporne vožnje. Gostišče je lahko še tako urejeno in idilično, stranišča so vedno v ločenih majhnih hišicah v smeri nekam proti gozdu. Čučavac ali Kitzbühel, kot bi rekli stranišču, ki ga uporabljamo na način smukaške preže. Nadaljujemo pot in po nekaj kilometrih končno spet pripeljemo na asfalt. Takrat pa pok … kamen prileti v prednje steklo. (prihodnjič: Šipa je, šipe ni)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenja vas-Poljane / ponedeljek, 2. januar 2012 / 07:00

Najlepša brv daleč naokoli

V Gorenji vasi so prejšnji teden predali namenu Neškovo brv, ki je podobna pokritim mostovom Poljanske doline iz zgodovine.

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 10. februar 2008 / 07:00

Tretja zmaga v sezoni za Petro Majdič

Kranj - V Otepääju v Estoniji je smučarska tekačica Petra Majdič dosegla novo zmago na tekmi svetovnega pokala. Prepričljivo je bila najboljša v klasičnem sprintu. To je ž...

Zanimivosti / nedelja, 10. februar 2008 / 07:00

Spomin na zavednega Slovenca

V tržiški knjižnici je Anatol Štern predstavil monodramo o Primožu Trubarju. Spomin je segel pol stoletja nazaj.

Slovenija / nedelja, 10. februar 2008 / 07:00

Karitas za jugovzhodno Evropo

Ljubljana - Slovenska Karitas tudi letos začenja dobrodelno postno akcijo Ne pozabimo, s katero želi pomagati ljudem v stiski v jugovzhodni Evropi, še posebej otrokom, ki so obič...

Zanimivosti / nedelja, 10. februar 2008 / 07:00

Živopisani baloni nad Bledom

Nebo nad Gorenjsko so konec tedna prekrili baloni, ki so sodelovali na mednarodnem balonarskem festivalu na Bledu.

Splošno / nedelja, 10. februar 2008 / 07:00

Odbojko je ljubil kot princ Pepelko

Viktor Krevsel je športna legenda, ki je pri 72 letih še vedno sopotnik športnih in drugih dogodkov.