Iz gostišča Premjera se nam ni in ni dalo naprej. Kot da bi vedeli, kaj se bo zgodilo čez dvajset minut. (Foto: Tom Stare)

Pok, nakar steklena rožica

Litva je dežela starih odsluženih avtomobilov in zoprno piskajočih avtomobilskih alarmov.

Zapustimo hrib z milijoni križev, saj bi še istega dne radi dosegli obalo in namočili konce prstov v najbrž precej ohlajeni Baltik. Še ena, dve vaški cesti, in že smo na »avtocesti«, no regionalni cesti, ki mesto Šiauliai povezuje z zahodom države. Na vsakem kilometru spoznavamo, da so litvanski preprodajalci avtomobilov veliki uvozniki petnajst in več let starih odsluženih avtomobilov iz zahodnoevropskih držav in kot opažamo na cestah, svoj uvoz tudi odlično spravijo v promet. Ne manjka predvsem Volkswagnov, Audijev, BMV-jev, tudi Volvov z začetka devetdesetih let, avtomobilov, ki pri nas dosežejo ceno največ 1000 evrov, v Litvi pa … kdo ve? Tipično litvansko tihožitje s podeželja bi izgledalo takole: sredi travnika ena in edina krava, ki jo molze novodobna pastirica, ki se je na molžo pripeljala s petnajst let starim Audijem 100. Šoferji nas ob tem »navdušijo« še z množico neobičajnih piskajočih zvokov njihovih centralnih zaklepanj, še bolj pa njihovih avto alarmov, ki so v skrbi za premično imovino v Litvi kar pogost pojav.

Cesta je spet v slogu asfalt – dvajset kilometrov makadama – asfalt – spet makadam … Ne, ni izgledalo, da bi cesto pripravljali za asfalt, oziroma jo kakorkoli obnavljali. Preprosto, tako je. Največkrat je asfaltirana le cesta v naselju in kakih petsto metrov od krajevne table. Siti tega, se ustavimo v gostilni ob gozdu. Sedimo v prijetni senčici tako rekoč sredi jase, Zala Julija se že v drugi minuti zgubi nekje med številnimi lesenimi otroškimi igrali, in počivamo od naporne vožnje. Gostišče je lahko še tako urejeno in idilično, stranišča so vedno v ločenih majhnih hišicah v smeri nekam proti gozdu. Čučavac ali Kitzbühel, kot bi rekli stranišču, ki ga uporabljamo na način smukaške preže. Nadaljujemo pot in po nekaj kilometrih končno spet pripeljemo na asfalt. Takrat pa pok … kamen prileti v prednje steklo. (prihodnjič: Šipa je, šipe ni)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 6. avgust 2008 / 07:00

Plesni jazzovski standardi v Grožnjanu

Kranj, Grožnjan - V sklopu mednarodnega jazz festivala Jazz is back 2008, ki je bil te dni v Grožnjanu v hrvaški Istri, in dogovora med Mestno občino Kranj in Grožnjanom je minul...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / četrtek, 1. avgust 2013 / 10:57

Vode še ne primanjkuje

Kljub padavinskemu primanjkljaju je zaradi spomladanskih zalog izdatnost vodnih virov na Gorenjskem še zadostna, ob dolgotrajni suši pa se lahko razmere spremenijo, so razložili v komunalnih podjetjih...

Jesenice / četrtek, 1. avgust 2013 / 10:56

Postaja ne bo več sramota

Pred EuroBasketom 2013 bodo Slovenske železnice v sodelovanju z Občino Jesenice in prostovoljci vendarle polepšale jeseniško železniško postajo, ki je že nekaj let prava sramota za Jesenice.

Kranj / četrtek, 1. avgust 2013 / 10:56

S prenovo tudi živahnejši utrip

Ulice in trgi v starem Kranju so večinoma obnovljeni, skrb občine pa ostaja, kako v mesto pripeljati čim več obiskovalcev in ga narediti prijaznega domačinom.

Tržič / četrtek, 1. avgust 2013 / 10:55

Občini skrb za Mauthausen

Spominski park Mauthausen in vojno grobišče Ljubelj bo po novem vzdrževala Občina Tržič.

Gorenjska / četrtek, 1. avgust 2013 / 10:53

Med dopustom v dom

V domovih starejših imajo nekaj postelj rezerviranih tudi za ljudi, ki so sicer v domači oskrbi, a poleti med dopusti svojcev potrebujejo domsko varstvo.