Prešernova sorodovina

Tako je župnik Tomaž Zupan naslovil prvi obsežnejši rodovnik družine Prešeren.

Raziskovanje rodovnikov se nikoli ne konča. Morda bo tudi ta objava koga pritegnila, da bo s svojimi raziskavami dopolnil dosedanje.

Tomaž, znan tudi kot Tomo, je bil pesnikov sorodnik v sedmem kolenu. Njegova mati je bila pesnikova druga sestrična. Prešernov rodovnik so raziskovali še mnogi drugi. V Slovenskem rodoslovnem društvu smo razpoložljive podatke združili in opravili še nekaj dodatnih raziskav. Vseh tako ali drugače sorodstveno povezanih oseb v tem rodovniku je zdaj 1310. Za prikaz tako velikega rodovnika tule ni prostora. Če koga zanima, si ga lahko ogleda na spletni strani http://www.hawlina.com/ghtout/ghtindex.htm.

Priimek Prešeren je v Sloveniji razmeroma pogost. V registru prebivalstva je v letu 2006 po navedbah Statističnega urada Republike Slovenije 336 oseb s tem priimkom in 206 oseb s priimkom Prešern. Leta 2001 je znani slovenski imenoslovec Janez Keber v svojem referatu med drugim povedal naslednje: Zanimiv je vsem Slovencem znani priimek Prešeren. Izvor tega priimka sem v Sloveniji že pojasnil (gl. časopis Slovenija 1995, št. 4). Primerjava starejših in najnovejših statističnih podatkov pa odkriva nekaj zanimivih ugotovitev. Pogostost priimka Prešeren in različic dokazujejo podatki Centralnega registra prebivalcev Republike Slovenije: Prešeren (leta 2000: 372 oseb, tj. 195 moških in 177 ženskih), Prešern (2000: 228 oseb, tj. 130 moških in 98 ženskih). Skupno je torej v Sloveniji po najnovejših podatkih 600 Prešernov. Po drugi svetovni vojni je obstajala še različica Preširen, kar dokazujejo statistični podatki konec leta 1997 (5 oseb), vendar njena odsotnost konec leta 2000 dokazuje, da so redki nosilci priimka Preširen ali pomrli ali se preimenovali v Prešeren ali Prešern. Zanimiva je še primerjava z letom 1971: Prešeren (397 oseb), Prešern (106 oseb). Ta kaže, da je število vseh Prešernov do leta 2000 zelo poraslo. To velja za različico Prešern, ki se je več kot podvojila, medtem ko je različica Prešeren celo rahlo upadla. Domnevamo lahko, da se je kar precej nosilcev priimka Prešeren preimenovalo v Prešern, in sicer morda tudi zaradi razlikovanja od slavnega pesnika Franceta Prešerna.

Težko bo kdaj kdo poskusil ugotoviti, koliko so nosilci tega priimka med seboj v sorodu. Najbolj zanesljiva primerjava bi bila genetska primerjava. Ta pa je danes še vedno razmeroma draga, kar je najbrž glavni razlog za to, da take primerjave še vsaj kakih deset let ne bomo dočakali.

Gotovo imajo mnogi današnji Prešerni skupnega prednika s pesnikom Francetom Prešernom. Zanimivo pa je, da v omenjeni datoteki ni nobenega danes živečega Prešerna. Očitno bi bilo treba raziskavi Prešernove sorodovine posvetiti še precej več časa, da bi povezali številne druge evidentirane sklope Prešernov. V referenčni datoteki Slovenskega rodoslovnega društva je namreč okrog 30 nepovezanih družinskih sklopov Prešernov.

Če že po dokončanih rodoslovnih raziskavah današnji Prešerni ne morejo dokazovati svojega sorodstva s pesnikom pa je nekaj deset drugih priimkov takih, katerih nosilci ga lahko dokazujejo. Od sedmih otrok Šimna Prešerna in njegove žene Mine Svetina, je brat Jože mlad umrl, brat Jurij pa je bil kot duhovnik brez potomcev. Najstarejša sestra Jera se je poročila s Primožem Ambrožičem. Njen rodovnik (še) ni raziskan. Sestri Katarina, Urša in Lenka niso imele družine, imela pa jo je Mina, ki je z Jožefom Vovkom imela devet otrok. Vseh njunih evidentiranih potomcev je v šestih generacijah 471. Priimki teh oseb so: Agnese, Ambrožič, Arh, Arko, Avsenik, Baar, Bertoncelj, Bojc, Bolčina, Borovnik, Božeglav, Brajnik, Brejc, Buček, Burlačenko, Davidović, Debeljak, Dolar, Dular, Dvoržak, Čebular, Erlah, Črne, Eržen, Čuden, Favadore, Ferčej, Fertin, Finžgar, Fister, Gašperin, Globočnik, Godec, Gogala, Gojković, Golmajer, Gregorc, Grom, Gruden, Howard, Hribar, Hubad, Hüll, Jakopič, Jan, Jančar, Jelovšek, Jeraj, Jugovic, Justin, Juvan, Kajdiž, Karba, Kaserović, Kastelic, Kejžar, Kirn, Kokalj, Kos, Kosi, Kotnik, Kralj, Krivc, Krničar, Legat, Leskovar, Ličof, Lorenčič, Luznar, Mandeljc, Markelj, Markočič, Mavrič, Medved, Mekina, Memić, Mencinger, Mertelj, Milič, Mohor, Mrak, Noč, Novak, Panzanović, Papler, Pavlin, Pazlar, Pečenko, Perkins, Piber, Pogačar, Pogačnik, Por, Poshar, Potočnik, Pozaršek, Poznik, Prevoršek, Prešeren, Prijatelj, Rajhman, Rebolj, Resman, Reš, Rihtar, Rog, Roškar, Slavič, Smolej, Šimenc, Škerjanc, Škrjanc, Šoberl, Šolar, Šulin, Smolnikar, Sok, Srebrenjak, Strojnik, Svetina, Tajnikar, Tassi, Tavčar, Terlikar, Tipping, Torkar, Triplat, Tušar, Udovič, Valjavec, Varl, Velikonja, Vidic, Vogelnik, Volkar, Vovk, Vozel, Vozelj, Vremšak, Worms, Zgonc, Zima, Zupan, Šebat in Žemlja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / sreda, 6. avgust 2008 / 07:00

Čim manj nesreč v gorah

Radio Si se je odločil za veliko poletno akcijo, ki jo je namenil gorništvu in pohodništvu. Veliko programskega časa bodo tako namenili izobraževanju in ozaveščanju Slovencev na temo gora. Akcijo so p...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / četrtek, 1. avgust 2013 / 10:57

Vode še ne primanjkuje

Kljub padavinskemu primanjkljaju je zaradi spomladanskih zalog izdatnost vodnih virov na Gorenjskem še zadostna, ob dolgotrajni suši pa se lahko razmere spremenijo, so razložili v komunalnih podjetjih...

Jesenice / četrtek, 1. avgust 2013 / 10:56

Postaja ne bo več sramota

Pred EuroBasketom 2013 bodo Slovenske železnice v sodelovanju z Občino Jesenice in prostovoljci vendarle polepšale jeseniško železniško postajo, ki je že nekaj let prava sramota za Jesenice.

Kranj / četrtek, 1. avgust 2013 / 10:56

S prenovo tudi živahnejši utrip

Ulice in trgi v starem Kranju so večinoma obnovljeni, skrb občine pa ostaja, kako v mesto pripeljati čim več obiskovalcev in ga narediti prijaznega domačinom.

Tržič / četrtek, 1. avgust 2013 / 10:55

Občini skrb za Mauthausen

Spominski park Mauthausen in vojno grobišče Ljubelj bo po novem vzdrževala Občina Tržič.

Gorenjska / četrtek, 1. avgust 2013 / 10:53

Med dopustom v dom

V domovih starejših imajo nekaj postelj rezerviranih tudi za ljudi, ki so sicer v domači oskrbi, a poleti med dopusti svojcev potrebujejo domsko varstvo.