Prešernov dan

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 3. februar 2008 / 06:00

Zakaj je naš kulturni praznik že od leta 1945 ravno na Prešernov dan? To se nam zdi samoumevno. Če pa bi iskali razlago, je najbrž ni boljše od Župančičeve, izrečene že leta 1926 ...

»Jaz ne grem nikdar iz domovine, da ne bi vzel vsaj Prešerna s seboj, in vam, mladi prijatelji, morem samo svetovati: omislite si njegovo knjigo, poglabljajte se vanjo, in potem mi ni treba več reči, da se nikdar ne ločite od nje. Zakaj čim bolj se boste poglabljali v Prešernov svet, tem več lepote vam bo žarelo iz njega, tem več aktivnosti vas bo vabilo vedno in vedno k njemu. In ljubili boste Prešerna, kakor je vreden ta edinstveni duh. / Prešerna ljubiti pa se pravi, ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja: enak z enakim. Prešeren s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen. Pomnite to vi, ki vas je usoda postavila na periferijo slovenstva. / Ljubiti Prešerna se pravi, ljubiti svobodo misli in besede, svetovnega nazora in vere. Kdor se drži Prešerna, se drži prave mere in jasne harmonije, odmeta vnanji nakit, zavrača frazo in mu je samo do jedra. / Spoštovati Prešerna-pesnika in Prešerna-človeka, se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo. Prav pojmiti Prešerna, se pravi pojmiti sebe in vzeti svojo usodo nase, pa naj bo še tako bridka, jo preizkusiti do zadnjega grenca in jo premagovati v pokorni službi vseobčega življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno ni vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas. / Zato še enkrat: Ljubite Prešerna!«

Z gornjimi besedami je pesnik Oton Župančič sklenil Besedo o Prešernu mariborski mladini, govor na mladinski Prešernovi akademiji v Narodnem gledališču Maribor, 7. marca 1926. Dvajset let pozneje je ob ponatisu govora v brošuri Prešernov dan, naš kulturni praznik (Ljubljana 1946) pripisal, da nima »kaj dostaviti«. Čeprav so medtem vse človeške vrednote »prišle na rešeto, in dosti plev je odnesel vihar razburkane dobe. Prešeren in njegovo delo pa žari čedalje svetleje in bo tudi za naprej slovenskim dušam zanesljiv vodnik na poti v bodočnost«. Župančiča navajam namesto razlage, zakaj je prav Prešernov dan slovenski kulturni praznik.

Praznujemo ga 8. februarja. Vsako leto, že od 1. februarja 1945, ko je obletnico pesnikove smrti za praznik razglasilo predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki ga je leta 1991 sprejela Skupščina RS, vrh tega določa, da je Prešernov dan tudi dela prost dan; od takrat je med našim ljudstvom še bolj cenjen. Najbolj pogosti načini, s katerimi smo ta praznik dejavno zaznamovali, so proslave in prireditve v kulturnih in drugih ustanovah, zlasti v šolah, objave v časopisju, posebne oddaje na radiu in televiziji … Glavni dogodek pa je vsako leto republiška (od 1991 državna) proslava, na kateri od 1947 podeljujejo Prešernove nagrade za dosežke v umetniškem (sprva tudi znanstvenem) ustvarjanju.