Letos 105 kilometrov novih avtocest

Leto 2008 naj bi bilo leto zaključka gradnje slovenskega avtocestnega križa, vendar ne bo čisto tako. Presekali so gordijski vozel šentviškega predora.

Ljubljana – V petek je minilo sto dni delovanja nove uprave Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) in nova vodilna ekipa je v torek v skladu z dobro prakso stopila pred novinarje s poročilom o delu v tem začetnem obdobju. Predsednik uprave Tomislav Nemec je poudaril, da so si kot prednostne naloge zadali kakovost in transparentnost poslovanja, usmerjenost k uporabnikom, zagotavljanje varnosti na avtocestah in motiviranje zaposlenih za dobro delo. Uvodoma je izpostavil tri ključne probleme, s katerimi so se največ ukvarjali: predor Šentvid, odstavni pasovi na avtocestah ter gladka cestišča v predorih.

Presekali gordijski vozel šentviškega predora

»Najdražja je investicija, ki stoji in ne služi svojemu namenu,« je kot načelno izhodišče omenil predsednik Nemec pri reševanja gradnje, ki je praktično za polovico leta obstala. Z izvajalci so dosegli dogovor, da bo predor kot povezava med gorenjsko avtocesto in zahodno ljubljansko obvoznico dokončan do začetka letošnje turistične sezone, torej do 30. junija. Ker vemo, da s tem težav z dostopom Gorenjcev v Ljubljano v prometnih konicah ne bo konec, je morda za nas še pomembnejši podatek, da vrtajo tudi predorske cevi za priključke na Celovško cesto, ki naj bi bili, kot smo slišali, nared eno leto pozneje, torej do 30. junija 2009. Dela v predorih potekajo po načrtih.

Odstavni pasovi rešujejo življenja

Dve nedavni hudi nesreči na pomurskih cestah, kjer niso zgradili odstavnih pasov, zaradi česar reševalci do ponesrečenih niso mogli pravočasno priti, sta bili tragičen poduk o napaki, ki je bila s tako gradnjo storjena. Na DARS-u so se zato odločili, da naročijo študijo o upravičenosti gradnje odstavnih pasov na vseh avtocestnih odsekih v državi, kjer ti pasovi niso bili zgrajeni oziroma načrtovani. Dokler to ne bo popravljeno, pa so na DARS-u v sodelovanju s policisti, reševalci, gasilci in drugimi pristojnimi pripravili operativni načrt intervencij v primeru nesreče, k olajšanju zagat pa naj bi pripomogle tudi elektronske obvestilne table sistema tako imenovane »pametne ceste«. Na vseh avtocestnih priključkih po Sloveniji, kjer je možen dostop do avtoceste v napačno smer, bodo zaradi tragičnih posledic take vožnje postavili dodatne velike table z odprto dlanjo in besedo STOP.

Sanacija vozišč v predorih spomladi

Odločno so se lotili tudi zelo aktualnega tretjega problema – pregladkih cestišč v slovenskih predorih, zaradi katerih je hitrost vožnje, čeprav je večina predorov stara le nekaj let, ob dežju omejena na 60 kilometrov na uro. Sanacija teh vozišč, s katero bodo povečali hrapavost in s tem tornost, naj bi se začela takoj spomladi, družbi DDC svetovanje in inženiring, ki je vršila inženirski nadzor, pa so naložili, da se s pogodbenimi partnerji pri gradnji dogovori o delitvi stroškov. Na DARS-u so prepričani, da so plačali gradnjo, na katero ne bi smelo biti pripomb, in če dogovora med partnerji ne bo, bodo sicer za sanacijo denar založili in ga nato po sodni poti izterjali.

Letos 105 kilometrov novih avtocest

Ker je bilo leto 2008 predvideno kot zaključno leto gradnje slovenskega avtocestnega križa, je razumljivo, da bo prav letos gotovih največ kilometrov avtocest – kar 105 kilometrov. Do konca letošnjega leta se bomo lahko po avtocesti peljali od Kopa do madžarske meje, sicer pa bo letos ostalo nedokončanih nekaj odsekov na dolenjski avtocesti, obvoz Maribora in krak proti Ptuju ter odseki avtoceste na Obali. V dodatni program sodijo navezave proti Hrvaški: Ptuj-Gruškovje, Postojna-Divača–Jelšane, Koper–Dragonja in tretja razvojna os Dravograd–Žalec. Gorenjska avtocesta bo sklenjena predvidoma novembra z 11-kilometrskim odsekom med Vrbo in Peračico, rekonstrukcija starega pasu Peračica–Podtabor po naj bi bila končana maja 2009.

Avtoceste bomo odplačevali 20 let

Celoten slovenski avtocestni križ bo po ocenah DARS-a vreden šest milijard evrov, pri čemer znaša aktualni dolg 3,4 milijarde evrov, za dokončanje pa bodo potrebovali še 1,1 milijarde evrov. Vloga DARS-a je bila trojna: agencijska, so pooblaščeni vzdrževalec in koncesionar za pobiranje cestnine. Prav cestnina je glavni vir gradenj, vzdrževanja in odplačil kreditov, saj država svojih obveznosti v zvezi s sofinanciranjem ne izpolnjuje. Daje namreč le desetino sicer z zakonom predvidenega denarja. Ključnega pomena je zato vzpostavitev takšnega cestninskega sistema, ki bo zagotovil plačevanje vseh, ki se vozijo po avtocestah, hkrati pa bo pravičen, glede na dejansko uporabo teh cest. Vse kredite za gradnjo avtocest naj bi odplačali v dvajsetih letih.

Za učinkovitejši in prijaznejši DARS

Čeprav se glavna naloga DARS-a – gradnja avtocest - z letošnjim letom postopno izteka, pa želi novo vodstvo povečati njegovo učinkovitost (reinženiring in konkurenčnost razpisov, problem aneksov, optimizacija virov, racionalizacija stroškov, kvaliteta poslovanja) in dati večji poudarek varnosti, prijaznosti, obveščenosti uporabnikov. Za danes 1200-članski kolektiv še ni jasno, ali bo dobil nove naloge na področju gradenj (razvojne osi, železniška infrastruktura) ali pa bodo skrbeli predvsem za vzdrževanje, pobiranje cestnin in odplačevanje dolgov.