Večinoma pridelujejo le zase

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Tržna ponudba ekološko pridelane hrane je na Gorenjskem še zelo skromna. Dve tretjini ekoloških kmetov jo prideluje zase ter za prodajo sorodnikom in znancem.

Strahinj – Združenje za ekološko kmetovanje Gorenjske je v petek pripravilo v Biotehniškem centru Naklo redni letni občni zbor. Od 137 ekoloških kmetov, ki so včlanjeni v združenje, se je zbora udeležilo 93 članov, pridružili pa so se jim tudi gostje. Tržiški župan in poslanec državnega zbora Borut Sajovic je ugotavljal, da ima ekološko kmetovanje v Evropski uniji in tudi v Sloveniji lepo prihodnost, Gorenjska pa bi po njegovem mnenju morala postati pokrajina brez gensko spremenjenih organizmov. Ker ekološko pridelano hrano kupujejo predvsem premožnejši ljudje, bi ekološki kmetje tudi sami morali bolje ceniti svoje delo in dobro blago tudi dobro zaračunati. »Če bomo v Sloveniji dovolili gojenje gensko spremenjenih rastlin, bo to konec zgodbe o ekološkem kmetovanju,« je opozarjal Primož Krišelj, ekološki kmet iz Hotemaž in podpredsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, in poudaril, da je glavna naloga zveze lobiranje za koristi ekološkega kmetovanja. Tudi Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je prepričan, da se bo za ekološko kmetovanje v prihodnje odločalo vse več kmetovalcev. Opozoril je, da se bodo nekatera prehodna obdobja, ki veljajo za ekološko kmetovanje, končala in se jim bodo kmetje morali prilagoditi.

Na tržnicah le pridelki

Kot ugotavlja strokovni tajnik združenja in kmetijski svetovalec Franc Šolar, je tržna ponudba ekološko pridelane hrane skromna, saj dve tretjini ekoloških kmetij prideluje hrano še vedno le za lastne potrebe ter za prodajo sorodnikom in znancem. Ekološki kmetje lahko prodajajo na tržnicah le pridelke, za prodajo izdelkov, narejenih iz ekoloških pridelkov, pa je pogoj, da je kmetija za to registrirana. Za nakupe se zanimajo tudi veliki trgovci in trgovine z ekološkimi pridelki, vendar vsi zahtevajo, da so stvari formalno urejene.

V okviru združenja deluje tudi ekoborza s predstavitvijo ponudbe in povpraševanja svojih članov, lani sta na Gorenjskem zaživeli še ekološki tržnici v Kranju in v Škofji Loki. Letos bodo poskušali urediti prodajo mesa iz ekološke reje, zagotoviti še boljše sodelovanje kmetov na dobro obiskanih ekoloških tržnicah in poskrbeti za spletno stran združenja. Še naprej se bodo izobraževali in sodelovali na prireditvah, ki so pomembne za promocijo ekološko pridelane hrane.

Predsednik združenja Štefan Dežman je na občnem zboru podelil tudi več priznanj. Posebno priznanje je dobil Jože Rozman z Nemškega Rovta, član združenja od vsega začetka in nekaj časa tudi njegov predsednik ter gospodar kmetije, ki je za mohant prejela že veliko priznanj na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Priznanje za prizadevno delo v lanskem letu in za uspeh na razstavah kmečkih prehranskih dobrot so dobile Silva Potočnik z Brezij, Urška Šranc z Belce, Olga Povšnar iz Kokre, Olga Tičar z Zgornjega Jezerskega in Irena Vrhunc s Podblice.