Komentar: Jeseničani pljunili v lice domovine!

Besedilo: Boštjan Fon
ponedeljek, 28. januar 2008 / 06:00

Ne da bi se vprašali, ali je trojka naših someščanov po zgornji Gorenjski kradla bronaste kipce zaradi polnjenja lastnega žepa z ideološkimi predznaki ali brez, lahko zapišemo: vse Jeseničane je sram!

vandalízem -zma m (i?) slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: preprečiti vandalizem; sledovi vandalizma / vandalizem okupatorja

skrunítev -tve ž (i?) glagolnik od skruniti: skrunitev cerkve; skrunitev trupel padlih / skrunitev časti / skrunitev spomina na pokojnika

koristoljúbje -a s (u?) težnja po koristi: častihlepje in koristoljubje / to je naredil iz čistega koristoljubja

V dolini Drage je izginil kip na grobišču žrtev 2. svetovne vojne, na aleji velikanov v Zabreznici sta izpuhtela kipa Janeza Jalna (Bobri, Ovčar Marko ...) in Frana Saleškega Finžgarja (Pod svobodnim soncem, Veriga, Makalonca ...), v Mostah, kjer je stal spomenik pobitim talcem, je zevala praznina in v našem spominskem parku so pokradli doprsne kipe pisatelja Toneta Čufarja, delavskega zaupnika in sodelavca OF Venclja Perka ter narodnih herojev Jožeta Gregorčiča - Gorenjca, Matija Verdnika - Tomaža, Antona Dežmana - Tončka in Andreja Žvana - Borisa. Nevredneži so že zažagali nosilce spomenika NOB na Hrušici, a so jih končno odkrili.

Sledi sramote, ki so nam jo zakuhali trije someščani, so se končale na obrobju Ljubljane, na eni izmed manjših zasebnih deponij. Kipi neprecenljive vrednosti, ki so v sebi nosili moralni, etični, zgodovinski in pietetni pomen, so končali kot zmaličeni kosi brona.

Tisoč petsto evrov je bil vreden posel, ki so ga opravili naši sokrajani. Dobili bi še okoli polovico tega zneska, če bi svoje vandalsko delo nadaljevali. Mizeren zaslužek, glede na to, kar so vsem poštenim Jeseničanom, ne glede na veroizpoved ali politično prepričanje, storili. Se sploh zavedamo, kaj je bilo storjeno? Bomo nemara kot člani tropa potrošniško dirigirane črede ovac zamahnili z roko in se odpravili v najbližji trgovski center po predrag kruh in delček blišča neonskih svetilk, kot da ni bilo nič? V našem mestu se je v manj kot dveh letih zgodilo od umorov, ropov, kraj, vlomov vseh vrst do neslutenega vandalizma. V mestu so izsiljevani lastniki lokalov, pa naj uradne institucije trdijo še tako glasno, da ne. In ne nazadnje: droga za »pošten zadetek« se dobi v manj kot petnajstih minutah! Marihuana, heroin, kokain ... Samo izberite. Kot v supermarketih!

Težko je najti besede, s katerimi bi lahko izrazili ves gnus nad storilci zadnje v vrsti nečednosti, toda najprej poglejmo vase: kaj je pomembno za povprečnega Jeseničana? Da ima na voljo paleto trgovskih centrov, kamor se hodi postsocialistično drogirat s pogledom na široke police fasade izobilja. In da naši hokejisti zmagujejo ali pa da so, ubogi, ki so dežurni na prangerju nezadovoljstva, opljuvani po vsakem porazu. Imamo še veliko načrtov v prihodnosti, ki so zaviti v meglo, da bolj ne bi mogli biti. In morebiten seks ob sobotah zvečer, ko gredo otroci spat, le pametnejši si omislijo ljubice ali ljubimce. Pa mašo v objektih, kjer prebiva bog v tej ali oni obleki, če se nam pač ljubi vstati. Ukradeni bronasti kipi in zgornje negodovanje nad trenutkom v mestu naj bi bilo povezano? Dragi someščani: nič ne bomo pustili za seboj, morda le pest kovancev, da si bodo znanci večer po pogrebu ob kozarcu pripovedovali te in one neumnosti o nas! Tisti, ki smo jim postavili spomenike, niso grabili novcev za sedmino. Tisti so živeli!

Kaj bi lahko imeli? Ukradenih bronastih kipov nimamo več. Vendar bi se iz zmaličene, iz nas samih iztrgane gmote zlitine bakra in kositra lahko naučili veliko: predvsem, da smo v vsakdanjiku podobni tem kosom brona.

Vsak kreten, ki se mu zljubi, nas od daleč zmanipulira, skrega med seboj ali proda za judežev denar! Kot da v nas ne bi bilo srca iz jekla! Kot da smo zdrizasti zmeneti, ki si jih lahko vsakdo sposodi, ko ima pet minut časa, pa prežveči in izpljune!

Bo mesto Jesenice oziroma bodo njegovi legitimni predstavniki zahtevali povračilo teh zgodovinskih, kulturnih in umetniških del, ki so danes uničena, pravzaprav zmaličena, s civilno tožbo proti storilcem po koncu kazenskega postopka? Kajti nekatere stvari se morajo poplačati do zadnjega centa!