Od mongolskih step do Ognjene zemlje s Tomažem

Besedilo: Urša Peternel
petek, 25. januar 2008 / 06:00

Turistični vodič in popotnik Tomaž Pšenica iz Mojstrane je na Dovjem spet pripravil odlično obiskano potopisno predavanje.

Domačin iz Mojstrane, ki že nekaj let živi v Ljubljani, Tomaž Pšenica enkrat na leto napolni dvorano Kulturnega doma na Dovjem. S svojimi potopisnimi predavanji vedno privabi množico obiskovalcev in tudi letos sredi meseca ni bilo nič drugače. Dvorana je skoraj pokala po šivih, toliko ljudi je prišlo poslušat Tomaževo predstavitev potepanj po deželah od mongolskih step do Ognjene zemlje. Tomaževa predavanja so vedno nekaj posebnega. Vsakega obiskovalca običajno pričaka s slaščicami in pijačo, tokrat so bile to sladke orehove kroglice z zastavicami različnih držav, čokoladni piškoti, čilenska narodna pijača pisco, Mozartov liker, kuhano vino in vroč čaj … Tomaž vedno poskrbi tudi za sceno na odru, tokrat je na njem ponazoril mongolske stepe in Ognjeno zemljo. V poldrugi uri dolgem predavanju z diapozitivi, začinjenem s kopico zanimivih podatkov, je Tomaž obiskovalce popeljal po Mongoliji, Rusiji, Estoniji, Finski, Romuniji, Združenih arabskih emiratih, New Yorku, Čilu in Argentini. To so dežele, ki jih je prepotoval lani – nekaj sam, večino po kot turistični vodič. Zadnja leta se Tomaž, ki je po izobrazbi profesor geografije in zgodovine, preživlja kot samostojni vodič. »Sem samostojen, sam si naredim razpored, kam bom vodil in kdaj, tako da včasih iz tedna v teden ne vem, kdaj in kam bom odšel. Nekatera potovanja so daljša, druga krajša, denimo na Dunaj, v München, v Budimpešto … Zelo rad pa tudi pripeljem goste na Dovje in v Mojstrano …« pravi. Natančne številke, koliko držav je že obiskal, nima, a kot pravi, jih je bilo zagotovo vsaj 70 ali 80. Najbolj oddaljena dežela, ki jo je obiskal, je bila Ognjena zemlja v Čilu, najdaljše potovanje v enem kosu 25-dnevno potepanje po Peruju, Boliviji, Braziliji, Paragvaju in Argentini. Potovanje v Čile mu je še posebej ostalo v spominu, saj sta bila v njegovi skupini dva sokrajana, Franci Voga in njegova žena. Kot pravi Tomaž, je bil res prijeten občutek imeti s seboj sokrajana, še zlasti, ker je Franci s svojimi štosi še zabelil potovanje.

In v čem je za Tomaža bistvo potovanj? »Spoznaš neko novo kulturo, nov način razmišljanja, predvsem pa se je lepo malo odklopiti od modernega računalnika, telefona, norenja, naglice in najbolj pogoste fraze nimam časa. Bistvo potovanj pa je zame tudi v tem, da po vrnitvi domov še bolj začneš ceniti dom in domači kraj,« odgovarja Mojstrančan, ki ima kljub temu, da živi v Ljubljani, še vedno najraje svoj rojstni kraj.