Citronka poživi zimske dni

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / sreda, 23. januar 2008 / 06:00

V dneh, ko nas sončni žarki ne žgečkajo ravno pogosto, se rado zgodi, da se v nas naselijo brezvoljnost, apatičnost, depresije ... Da pretrgamo ta začarani krog, predlagam, da se poživimo s citronko (Aloysia triphylla). Poživljajoč učinek ima tako v jutranjem čajčku kot v dišeči kopeli.

Marsikdo za to rastlinico z vonjem po citroni in zatorej tudi kiselkastim okusom še nikoli ni slišal. A, ko jo človek enkrat spozna, ga domala uroči. Tako je vsaj v mojem primeru. Zjutraj pogosto namesto kave zbistri moje zaspane misli in vdahne poživljajočega duha v medlo in mlahavo telo. Povem vam, citronkin čaj je na moč okusen, najsi ga pijemo toplega ali mrzlega. Še okusnejši je, če mu primešamo nekaj poprove mete. Postrezite z njim svoje goste. Če so zadržani, se bodo razživeli, če so pretirano razburjeni, se bodo sprostili in umirili. Navdušeni bodo nad vašo izbiro. Tudi tisti, ki navadno vihajo nos nad pitjem čaja.

Sestrična g. sporiša

Citronka je dandanes njeno prepoznavno ime, včasih pa so ji rekli loviža ali lojzek. V strokovnih krogih ji pravijo tudi verbena. Z njo smo se pri nas seznanili šele pred dobrima dvema stoletjema, medtem ko njenega ožjega sorodnika z imenom sporiš (Verbena officinalis) poznamo mnogo dlje. Slednji je doma v Evropi, citronka pa izvira iz Južne Amerike, natančneje iz Čila. V 18. stoletju so jo prvič predstavili na stari celini, kjer jo danes pridno gojimo. Pogosto jo ugledamo in zavonjamo tudi na naših vrtovih. Postala je namreč že kar obvezna sestavina čajnih mešanic, v katere jo dodajamo zaradi prijetnega okusa, božanskega vonja in seveda, silne zdravilnosti.

Za srečo, želodec in živce

Začnimo z najbolj »luštnim«. Citronka je poleg lipe, mete in kamilic sestavni del tako imenovanega »čaja za srečo«, ki ga priporoča francoski zdravilec in zeliščar Maurice Messegue. Sama tej afrodizični mešanici raje rečem »nagajivec«. Obnese se v primeru, če želimo obnoviti dobre odnose v zakonu ali zunaj njega. Spodbuja spolne organe in umirja histerijo. Sicer pa citronka velja za zanesljivo naravno zdravilo za želodec. Svoje adute pokaže, ko nas peče zgaga, imamo težave s prebavo, nas napenja in črviči, imamo krče notranjih organov. Ker deluje poživljajoče, naj po njej sežejo apatični in depresivni ljudje ter nevrasteniki. Vpliva na krepitev živcev in pomirja. Izkaže se pri migreni, vrtoglavici, duševni preutrujenosti in izčrpanosti. Pijemo jo tudi pri razbijanju srca in astmi. Zunanje z njenim poparkom osvežimo in zmehčamo kožo. Obkladke polagamo na obraz zoper gubice okrog oči in za lepšo kožo.

Kos je tudi prehladom

Pri prehladnih obolenjih, virozah in gripi nam bo dobro del citronkin poparek. Dve žlički svežih ali posušenih listov prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut in odcedimo. Pijemo dve do tri skodelice napitka dnevno. Prečistili bomo dihalne poti in zbili povišano telesno temperaturo. Z uživanjem citronke ne smemo pretiravati, saj pretirana uporaba lahko draži želodčno sluznico. Bolniki s srčno vodenico naj se o njeni uporabi prej posvetujejo.

Kopel in tinktura

Liste citronke lahko uporabimo za poživljajoče in prijetno dišeče kopeli. Nadevamo jih v platneno vrečko, ki jo položimo v vodo. Pri želodčnih tegobah pa se izkaže citronkina tinktura, s katero masiramo trebuh. Pripravimo jo tako, da v četrt litra alkohola namočimo pet listov. Tinktura naj stoji tri dni, nato pa je primerna za uporabo. Citronka svoje moči pokaže še v zeliščnem kisu, olju in likerju. Uporablja se jo podobno kot meliso. Namočena v žganju je izvrsten aperitiv. S suhimi listi lahko odišavimo perilo, skupaj z meto, meliso, in drugimi zelišči pa se obnese tudi v dišečih blazinicah za dihala in pomiritev. Z njenimi listi si zdrgnemo dlesni in zobe in tako odpravimo slab zadah ali celo ublažimo zobobol.