Koristnost priprav
Ko razmišljamo o pripravi na prihajajočo sezono, imamo lahko v mislih dolgotrajno obdobje pripravljanja, ki traja tri do štiri mesece, ali zgolj krajše obdobje, ki traja nekaj dni do tedna ali dveh, ko se bomo lahko bolj posvetili športni vadbi.
Tokrat si poglejmo, kakšno naj bi bilo krajše obdobje priprav. Najprej se moramo vprašati, koliko časa oziroma koliko dni imamo na razpolago, in nato, v katerem okolju bodo priprave potekale. Ob predpostavki, da imamo redne službe, študij in še druge obveznosti, si lahko privoščimo le krajše obdobje priprav, ki jih ponavadi izkoristimo v prostih vikendih ali v času dopusta. Vsake priprave imajo lahko prednosti in slabosti, s katerimi je najbolje, če se takoj sprijaznimo. Prva prednost je zagotovo čas, ki ga imamo na razpolago. Treningi bodo izpeljani bolj kakovostno, če jim bomo namenili več časa, poleg tega pa je pomemben tudi čas, ki ga imamo na razpolago takoj po treningu in bo namenjen obnovi organizma po naporih. Najkrajša oblika priprav je tri- do štiridnevna oblika priprav, denimo od petka do nedelje, saj so nato zopet na vrsti služba in druge obveznosti. Kamorkoli se že odpravljamo na priprave, pa mora biti okolje, kjer bomo trenirali, čim bolj prijetno in športniku prijazno. To denimo za tekača pomeni, da bo pozimi dovolj toplo in poleti dovolj hladno in da bo na voljo dovolj primernih tekaških stez in po možnosti še kakšna telovadnica, kjer se bo vadba dopolnila. Pred več kot petdesetimi leti je v Kranjsko Goro večkrat prišel na priprave legendarni maratonec iz bivše Jugoslavije Franjo Mihalić in se tako iz poletnega kotla preselil v sveže alpsko okolje in tako s pridom izkoristil ugodnejše podnebje. Vrhunski tekači se v zimskem obdobju redno odpravljajo na priprave v precej oddaljene kraje, in to za cel mesec ali še več. Rekreativci si tovrstnih priprav ne moremo privoščiti, saj nam ne bi zneslo niti časovno niti finančno. Če želimo zares kakovostne in dolgotrajne priprave, je to lahko precej obremenjujoče za našo denarnico. Moramo pomisliti na stroške prevoza in nastanitve, kakovostno prehrano, uporabo telovadnic ter drugih elementov, ki so vezani na kakovosten trening.
Prvi treningi na pripravah naj ne bodo kar nenadno povečanje količine in intenzivnosti, saj se lahko priprave sprevržejo v kaj drugega kot pa kakovostno treniranje. Prva dva treninga naj bosta namenjena privajanju na novo okolje in spoznavanje terena in šele nato se bomo lahko posvetili specialnim treningom. Več ko bomo trenirali, več bomo morali tudi počivati, in to na pripravah lahko dobro izkoristimo. Priprave morajo imeti svoj namen in zato si že pred začetkom začrtajmo vsaj okviren program treninga in cilje. Po končanih pripravah namreč moramo biti boljši, čvrstejši, hitrejši in vzdržljivejši.
Sklep
Priprave si moramo pravilno zasnovati in že vnaprej vedeti, kakšne treninge bomo izvajali. Prvi treningi naj bodo zmerni in šele nato lahko »pritisnemo na plin«. Več ko bo treninga, več mora biti časa, ki je namenjen regeneraciji, in seveda kakovostne prehrane z dovolj hranilnimi snovmi. Vsak trening naj ima svoj namen.