Ustalitev visoke inflacije

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 21. januar 2008 / 06:00

Visoka gospodarska rast in vedno višja inflacija postajata izredno aktualna tema. Predstavljamo povzetek ugotovitev iz zadnjih Gospodarskih gibanj našega najuglednejšega Ekonomskega inštituta Pravne fakultete. Mag. Velimir Bole, dr. Franc Križanič, dr. Franjo Štiblar, dr. Jože Mencinger

Večja potrošnja in slabša pričakovanja

Prva ugotovitev ekonomskih strokovnjakov opozarja na porast potrošnje, ki se je prav lani najbolj povečala. Po podatkih za deset mesecev je letna rast najvišja na področju investicij – kar 26-odstotna, sledi rast potrošnje prebivalcev - za skoraj 10 odstotkov, in rast potrošnje države za dobre štiri odstotke. Rasti pri investicijah in prebivalstvu so po letu 2000 najvišje, medtem ko je bila rast potrošnje države najnižja. Kazalnika zaupanja in pričakovane potrošnje se po vrhuncu sredi lanskega leta vztrajno zmanjšujeta, čeprav sta še vedno visoka.

Primanjkljaj v menjavi s tujino raste

Tudi pri rasti izvoza in uvoza desetmesečni podatki za lani kažejo na to, da bomo presegli rekordne rasti desetletja leta pred tem. Celotni izvoz se je v tem obdobju povečal za dobrih 17 odstotkov, celotni uvoz pa nekaj več kot 19 odstotkov. Ekonomski analitiki ugotavljajo, da so se naše izvozne cene povečale manj od uvoznih, kar pomeni poslabšanje pogojev menjave s tujino. Večji uvoz in njegova večja rast od izvoza seveda povečuje primanjkljaj, ki je v desetih mesecih lani dosegel že 1,5 milijarde evrov, pokritje uvoza z izvozom pa padlo na 91,5 odstotka.

Naročila kažejo na umirjanje rasti

Po anketah o poslovnih tendencah v podjetjih, ki jih izvaja Statistični urad, se kaže, da so se izvozna in skupna naročila glede na enako obdobje lani nekoliko (za desetino) zmanjšala, kar lahko pomeni tudi napoved umirjanja gospodarske rasti. Pri zalogah ni večjih sprememb. Gospodarski optimizem vodilnih niha in je približno na ravni leta pred tem. Več pesimizma je pri partnerjih slovenskega gospodarstva po Evropi, bolj se zmanjšujejo naročila, bolj upada poslovna klima. Konjunktura se v svetu kljub vse večji finančni negotovosti nadaljuje.

Visoka rast v industriji

Po podatkih za lanskih deset mesecev je industrijska proizvodnja dosegla nad 8-odstotno rast, pri čemer je bila najvišja v predelovalnih dejavnostih, kjer se bliža 10 odstotkom. Pri tem so bili najuspešnejši v kemijski, lesni, avtomobilski, strojni in kovinski, gumarski ter elektroindustriji, pod ravnjo leta 2006 pa so rezultati v tekstilni, pohištveni in usnjarski industriji. Rekordno rast je lani zabeležilo gradbeništvo, kjer je bila vrednost opravljenih del v desetih mesecih za 23 odstotkov večja, razveseljivi pa so tudi podatki o rasti v turizmu, kjer v enajstih mesecih beležijo 7-odstotno rast. Nadpovprečna rast je bila lani tudi v trgovini, kjer je bil promet v 11 mesecih za 11 odstotkov večji kot leto poprej.

Rast zaposlenosti in znižanje brezposelnosti

Visoka gospodarska rast ima seveda precejšen vpliv na povečevanje števila aktivnega prebivalstva, saj se je po podatkih za lanski oktober to število glede na enak mesec 2006 povečalo za 3,7 odstotka oziroma za 27 tisoč zaposlenih in 4 tisoč samozaposlenih, zmanjšalo pa število kmetov. Ob tem se je po podatkih Zavoda za zaposlovanje zmanjšalo število iskalcev zaposlitve za 13 odstotkov in stopnja registrirane brezposelnosti je upadla na 7,3 odstotka. Oktobra 2007 smo imeli v Sloveniji 864.490 delovno aktivnih. Nadaljuje se tudi umikanje starejših v pokoj, saj se je število upokojencev v letu dni povečalo za dva odstotka. Lani septembra smo imeli v Sloveniji 522.556 prejemnikov pokojnin.

Cene se še ne bodo umirile

Ob znanih gibanjih cen življenjskih stroškov v lanskem letu, ki se tudi brez sezonskih rasti cen kmetijskih proizvodov in energentov – osnovna inflacija, bliža šestim odstotkom in še narašča, skorajšnje umiritve ni pričakovati. Cenovna pričakovanja so se decembra še okrepila zlasti v trgovini in pri storitvenih dejavnostih in so najvišja v zadnjih 11 letih. Osnovna inflacija v evro območju se je lani približala trem odstotkom in analize pokažejo, da sta k slovenskemu preseganju praktično prispevali le dve postavki: hrana in storitve. Ostalo blago je slovensko inflacijo v primerjavi z evro območjem celo zniževalo, kar kaže na to, da za polovično prehitevanje Slovenije ni povoda v tuji dražitvi hrane in energentov.

Rast plač in stroškov dela

Bruto plače so se v desetih mesecih lanskega leta povečale za več kot šest odstotkov, medtem ko so bile zaradi sprememb pri dohodnini oktobrske neto plače za skoraj 9 odstotkov višje kot leto pred tem. To je znatno več kot v evro območju, kjer so plače porasle le za 2,5 odstotka. Velika razlika se kaže tudi pri primerjavah rasti stroškov dela, kjer v Sloveniji beležimo 7,2-odstotno rast, v evro območju pa le 2,5-odstotno. Rekorderji v Sloveniji so tržne storitve (oskrba z elektriko, vodo in plinom). Iz navedenih podatkov je mogoče tudi videti, da stroški dela po rasti zaostajajo za rastjo bruto in še bolj neto plač. V javnih službah je rast plač in stroškov dela počasnejša, v zdravstvu celo negativna, najbolj pa so se povečale plače v administraciji, obrambi in socialnem zavarovanju.

Pričakovano umirjanje davkov in prispevkov

Prihodki javnega sektorja so bili v lanskem letu za 8,3 odstotka višji kot leta 2006, pri čemer je bila rast neposrednih davkov nekoliko manjša (rast 6,3 odstotka), višja pri davku na dodano vrednost in trošarinah (11,1 odstotka), medtem ko so se carine več kot podvojile (za 129 odstotkov). Prispevki za socialno varnost – zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter zaposlovanje so se povečali za 8,4 odstotka.

Obrestne mere rastejo

V zadnjem četrtletju lanskega leta je znana kriza s krediti v ZDA vplivala tudi na spremembe obrestnih mer. Poskočile so medbančne obresti, do konca oktobra so se tudi v Sloveniji za približno 0,4 odstotne točke povečale depozitne in kreditne obresti. To vpliva na umirjanje bančnih aktivnosti, povečali so se depoziti prebivalstva in zmanjšali krediti. Oktobra je bilo za 15 odstotkov več vlog ter za šest odstotkov manj potrošniških in za 12 odstotkov manj stanovanjskih kreditov.

Rekordni primanjkljaj plačilne bilance Slovenije

Skupni primanjkljaj v plačilni bilanci Slovenije se je v desetih mesecih lani dvignil na 953 milijonov evrov, kar je za kar 72 odstotkov več, kot v letu poprej. Na to je najbolj vplival primanjkljaj v blagovni menjavi, ki ga storitveni presežek ne more pokriti, svoj delež pa prispeva vse večja zadolženost in vse večje naložbe v tujino. Večina primanjkljaja se pokriva z zadolževanjem v tujini. Konec septembra lani je znašal bruto zunanji dolg Slovenije 32 milijard evrov, pri čemer se je v treh četrtinah lanskega leta povečal za dve milijardi evrov.