Sedmica: Uradno vedeževanje

Besedilo: Marjeta Smolnikar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 20. januar 2008 / 06:00

Ob nedavnem (na)valu vsesplošnih podražitev je predstavnik ene od trgovskih verig na nacionalni televiziji suvereno in čisto zares napovedal, da v Sloveniji hrana ne bo nikdar več tako poceni, kot je bila do zdaj. In ni bilo junaka ali zainteresiranega poslušalca oziroma gledalca, niti v zvezi potrošnikov ne, ki bi o njegovi izjavi vsaj podvomil, kaj šele, da bi jo bil v temelju zamajal.

Kar se mene tiče, je izjava predstavnika dotične trgovske verige skrajno neresna, predrzna in tudi smešna. Prvič. Za kupno moč široke ljudske množice niso bile osnovne življenjske potrebščine (niti storitve) – mleko, kruh, olje, fižol, pralni prašek, toaletni papir, pasja hrana, elektrika, garderoba, (javni prevoz, frizer, pediker, smučanje, toplice) in tako naprej – nikdar poceni. Vsaj v Sloveniji, ne. Zato smo v bližnji preteklosti tudi hodili po nakupih v sosednji Italijo in Avstrijo, če je aktualni napovedovalec prihodnosti ta del resnice po naključju pozabil. Drugič. Časovna kategorija »nikdar več« ne vključuje zgolj letošnjega junija, avgusta 2009, februarja 2025, ampak tudi, recimo, marec 2551. Če gospod napačno interpretira dogodke v bližnji preteklosti, me zanima, od kod mu reference za napovedovanje neskončno oddaljene prihodnosti. (Ali pa naj drugič pove, do katerega leta ali desetletja jamči za svoje napovedi.)

Po mojem mnenju nima gospod, o katerem govorim, referenc ali naravnih sposobnosti niti za napovedovanje bližnje prihodnosti, recimo, do 1. aprila 2011, kaj šele, da bi bil sposoben napovedati gibanje cen osnovnih življenjskih potrebščin v Sloveniji v prihodnjih dvesto letih. Preveč je namreč nepredvidljivih in neizmerljivih dejavnikov ter dogodkov, ki neposredno ali posredno vplivajo na družbeno resničnost. Ampak, omenjeni gospod ni edini, ki uradno napoveduje bližnji in daljni razvoj dogodkov. Družbenih in naravnih. Pravzaprav je tako, da zahodna družbena polobla biva v prihodnosti namesto v sedanjosti. Začne se z napovedjo vremena za jutri, pojutrišnjem in za ves prihodnji teden, konča pa pri rodnosti, denimo, leta 2035; uradni vedeževalci napovedujejo stopnjo inflacije, gospodarsko rast, ceno surovin, rast uvoza, izvoza, zaposlovanja in plač in tako v nedogled (pri čemer napovedi ne smemo mešati z opozorili glede vremenskih sprememb in drugih naravnih sprememb). Vedeževanje, ki temelji na statističnih in vseh mogočih drugih analitičnih podatkih, je v številnih primerih, če ne celo praviloma črnogledo, zaradi česar vzbuja pri naslovnikih, to je pri prebivalcih zahodne zemeljske poloble, strah. Povedano drugače, v sodobni zahodni civilizaciji cveti industrija strahu, ki jo podpira politična oligarhija, distribuirajo pa državni uslužbenci s kratkoročnimi in dolgoročnimi napovedmi o gibanju cen hrane, o stanju v pokojninski blagajni in o vsem drugem, kar je čisto mogoče ali povsem nemogoče napovedati.

In ko smo ravno pri politikih in razpečevalcih njihovih idej, se pravi, pri uradnih vedeževalcih, ne bi bilo slabo, če bi slednji pogledali resnici v oči in javnosti povedali, kaj Evropsko zvezo in, ne nazadnje, ves svet čaka, če Kosovo enostransko razglasi neodvisnost. Kot bolj ali manj laik za mednarodne odnose menim, da nič pretirano dobrega. Vendar, pustimo se presenetiti.