Sporni trije visoko radioaktivni sodi

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / petek, 18. januar 2008 / 06:00

Rudnik Žirovski Vrh je lani avgusta želel na sanirano deponijo rudniške jalovine Jazbec odložiti radioaktivne odpadke, ki izvirajo iz rudarjenja v Žirovskem vrhu. Zaradi tega je med direktorjem Francem Avberškom in županom Milanom Čadežem nastal spor, ki sta ga šele ta teden nekoliko zgladila.

Na zadnji seji občinskega sveta svetniki Občine Gorenja vas-Poljane (konec decembra lani) niso sprejeli letnega poročila Rudnika Žirovski Vrh o vplivih na okolje v letu 2006. Pod točko razno, ko direktorja Franca Avberška ni bilo več, je župan Milan Čadež povedal, da je vodstvo rudnika na deponijo Jazbec želelo odložiti sedem ton jedrskih odpadkov. »To sem izvedel prek anonimke, ki mi dobrih štirinajst dni ni dala spati. Nato mi je minister Janez Podobnik zagotovil, da ti jedrski odpadki ne bodo prišli v Žirovski vrh,« je takrat povedal župan.

Avberšek nam je ta teden povedal, da so bili ti odpadki doslej skladiščeni v Ljubljani in so posledica rudarjenja v Žirovskem vrhu: »Res so bili prej obdelani, pridobljena je bila tudi rumena pogača iz raziskovalnih vrtin. Vendar bi te odpadke zgolj vrnili na izhodišče.« Za vrnitev odpadkov so pripravili rudarski projekt, ki predvideva, kako bi jih odložili, pravi direktor in dodaja: »Na Jazbecu je sedaj 1,9 milijona ton odpadkov, dodatno pa bi odložili sedem ton. Tega brez soglasja Uprave RS za jedrsko varnost jih vsekakor ne bi odložili na Jazbec, zato trdim, da nismo nič skrivali, hkrati pa sta nam to možnost že leta 1995 potrdila takratni župan Jože Bogataj in takratni predsednik občinskega sveta, pokojni Karel Jezeršek.«

Na vprašanje, ali so ti odpadki bolj radioaktivni od sedanje jalovine na Jazbecu, direktor Avberšek odgovarja, da različno: »Ti odpadki so koncentrirani. Na Inštitutu Jožef Stefan so opravili tudi predelavo surovin do rumene pogače. To je uran, ki pa sam po sebi ni nevaren. A naj poudarim, da bi o tem, ali bi odložili te odpadke na Jazbec, odločila Uprava za jedrsko varnost! Pred tem mi ne bi vozili odpadkov.«

Župan Milan Čadež nam je povedal drugačno zgodbo: »Med 40 sodi, ki jih je rudnik želel odložiti na Jazbec, so tudi trije sodi uranovega koncentrata, katerih radioaktivnost je 950 megabekerelov. Poenostavljeno rečeno je to 13,7-krat višja radioaktivnost od meje, ko se lahko opusti nadzor. Tako radioaktivni odpadki pa na takšno deponijo in v Žirovski vrh ne sodijo!« Županu, ki je hkrati tudi podpredsednik nadzornega sveta rudnika, je sporen tudi način, kako so želeli pripeljati sode. »Na nadzornem svetu rudnika je vodstvo 29. maja sporočilo, da bodo pripeljali jedra vrtin in ostanke rude, enako je tudi v zapisniku. V letnem poročilu pa so zapisali še, da so med njimi tudi trije sodi uranovega koncentrata. To je bilo skrito in tega ne odobravam,« je še danes jezen župan. Prepričan je, da bi rudnik moral o tem obvestiti javnost, predvsem pa občino.

»28. avgusta je bil že naročen izredni prevoz nevarnih odpadkov. Če je bilo vse v skladu z zakoni, uredbami in je prav, da ni potrebno vključevati lokalne skupnosti, potem ne vem, kako sem lahko jaz, kot župan manjše občine, vse skupaj lahko ustavil,« se sprašuje Čadež in dodaja, da imajo v rudniku dokument iz leta 1995, ki pa v letu 2008 ne dovoljuje odlaganja radioaktivnih odpadkov, nad katerimi se ne sme nikdar opustiti nadzora.

Vse je sprožila anonimka

Franc Avberšek nam je dan pred našim srečanjem z županom Čadežem, kjer smo sploh prvič izvedeli za tri visoke radioaktivne sode, povedal, da je župan prišel do njega z anonimko in vprašal po verodostojnosti. »Podatki iz anonimke seveda držijo, saj sem jih razkril na seji nadzornega sveta! Po projektu bi morali na Jazbec odložiti še teh 40 sodov jedrskih odpadkov in bi bil projekt sanacije v tem delu zaključen. V ta namen smo zabetonirali posebno jamo, po pridobitvi soglasja pa bi jih tudi odložili. In zaradi tega se sevanje ne bi povečalo,« trdi Avberšek. Direktor zagotavlja, da se tudi v prihodnosti ne bi bilo treba bati povečanega sevanja zaradi spornih sedmih ton radioaktivnih odpadkov, saj gre le za tri milijoninke materiala na skoraj dokončani sanaciji odlagališča Jazbec (kjer je sicer rudniška jalovina, na odlagališču Boršt pa so ostanki predelave).

V času urejanja obeh deponij se je sicer povečalo sevanje na letni ravni, a direktor zagotavlja, da je to le prehodno in je nastalo le zaradi urejanja. Zakonite meje 1 milisivert na letni ravni ne presegajo, ob dokončanju pa bodo dosegli končni cilj 0,3 milisiverta. »Drži tudi, da se je količina radija v letu 2006 v izcednih vodah povečala, ne pa tudi njegova koncentracija, zato to ni zaskrbljujoče. V izcednih vodah so bili preseženi tudi amonijevi in sulfatni ioni. Vendar so ta merila določena za komunalno odlagališče, kar pa Jazbec ni. Že pred mojim prihodom je bilo ugotovljeno, da se bodo vse povišane koncentracije povrnile v normalno stanje po dokončni ureditvi odlagališč,« zagotavlja Avberšek. Občinski svetniki prav zaradi povečanih vplivov na okolje v letu 2006 poročila rudnika niso sprejeli.

To ni atomska bomba

Razloge za odmeven spor direktorja Franca Avberška, ki se mu 30. junija izteče mandat direktorja (in se bo takrat tudi upokojil), in župana Milana Čadeža, prvi vidi v priznanju rente oziroma odškodnine, novi odpadki pa so bili le povod. »Županu priznavam pravico do odškodnine, saj jo poznajo tudi v Krškem, ki ima odlagališče in nuklearko. O velikosti odškodnine pa imava različno mnenje. V Krškem, po mojih izračunih, dobijo 34 evrov na prebivalca na leto, v občini Gorenja vas-Poljane pa desetkrat več.« Meni, da bi morala država odškodnine iz naslova radioaktivnih odlagališč sistemsko urediti, kakor tudi odlaganje radioaktivnih odpadkov.

»Moja ambicija je, da bi bil naš skupni interes trajna kontrola javnosti. To bi lahko uredili z nekakšno info točko, mineraloško zbirko, tematsko potjo. Uredili bi tudi multimedijsko učilnico in obiskovalcem predstavljali, kaj se je in se dogaja na odlagališču. To pomeni, da ne bi ničesar skrili, ampak uredili in trajno predstavljali javnosti. Veste, to ni atomska bomba, vendar ne moremo pustiti neurejene okolice in vse skupaj enostavno pozabiti,« pravi direktor. S takšno ali drugačno ureditvijo se strinja tudi župan Čadež, ki se je ta teden po šestih mesecih sestal z direktorjem in je beseda tekla tudi o tem, kakor tudi o prenosu dela rudniških zemljišč na občino. Nenazadnje je rudnik še vedno pomemben za občino, saj kar 20 odstotkov (2 milijona evrov) vseh letošnjih prihodkov v občinski proračun prihaja iz naslova rudnika, v zadnjih štirih letih pa je rudnik investiral za več kot sedem milijonov evrov.

»Danes lahko rečem, da prevzemam del krivde za nastali spor z direktorjem Avberškom, še posebej, ker sem odklanjal pogovore. Kljub temu pa ostajam pri mnenju, da bi moral oditi z mesta direktorja, saj je želel brez naše vednosti v naše kraje pripeljati visoko radioaktivne odpadke,« pravi župan Čadež, ki bo v vlogi nadzornika Rudnika Žirovski Vrh sodeloval na ponedeljkovi seji nadzornega sveta. Na dnevnem redu naj ne bi bila razrešitev direktorja. Avberšku so zahteve po odstavitvi znane. »Kot župan takšne pristojnosti nima, lahko pa takšno zahtevo predstavi nadzornemu svetu. Te zaenkrat ni dal. Sicer pa to zahtevo ocenjujem za njegov problem, korajžo pa mu daje predsednik vlade. V moji individualni pogodbi je zapisano, da moram delovati zakonito in v interesu rudnika. To izvršujem. Podpredsednik nadzornega sveta pa kot župan deluje v dveh vlogah in ne v interesu rudnika,« pravi Avberšek in dodaja, da so se dela na Jazbecu in Borštu začela šele v njegovem mandatu, v tem času so stekla tudi dela v gospodarski coni.