Bogata zgodovina jeseniškega hokeja

Besedilo: Brane Jeršin
nedelja, 13. januar 2008 / 06:00

Korenine so vir življenja, kdor se svojih korenin zaveda, je lahko ponosen, če pa na spominjanju svojih korenin gradi še sedanjost in prihodnost, je bogat! Če sledimo tej misli, smo ob prazniku jeseniškega hokeja resnično lahko več kot ponosni!

Jesenice so se v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja razvijale izredno hitro. Otroci delavcev v železarni so v skromnih razmerah iskali priložnost za športne aktivnosti. Med letoma 1930–1935 so se v zimskem času otroci vodstvenih delavcev v takratni kranjski industrijski družbi že drsali na naravnem ledu v Hrenovici (danes trgovski center Spar). Seveda so se za drsanje navdušili tudi otroci delavcev, ki so prav tako pripravljali naravno drsališče na dvorišču takratnega Sokolskega doma in na še kakšni priljubljeni lokacij. Pozimi 1938 pa so se mladi Jeseničani že začeli preizkušati tudi v igranju hokeja.

Pionir jeseniškega hokeja Karlo Vergles je okrog sebe zbral skupino športnih navdušencev, ki so začenjali igrati hokej. Igrišče so pripravljali na nogometnem igrišču Bratstva (sedanje glavno nogometno igrišče v jeseniškem športnem parku). Takoj je fantom priskočila na pomoč tovarna (takrat Kranjska industrijska družba), ki je omogočila izdelavo prve skromne hokejske opreme v svojih delavnicah. Hkrati s tem so dekleta začela vaditi umetnostno drsanje. Pozimi 1940 se je na Jesenicah odigrala tudi prva promocijska tekma. Ljubljanska Ilirija je gostila KAC iz Celovca. Ta tekma je spodbudila jeseniške fante, ki so vse bolj zagnano iskali primerne nasprotnike tudi za nastajajočo domačo ekipo. Ob podpori Železarne (predvsem inženirja Rudeža) so tako že odigrali tekmo s Conkordijo iz Zagreba (izgubili z 2 : 1). Podali pa so že tudi na prva gostovanja v Beljak, Špital in Šentvid. Marca 1943 je inženirju Rudežu uspelo na stroške železarne poslati na Češko v trenersko šolo Matka Medja in Zvoneta Turnška. Žal pa je potem vojna vihra prekinila vse aktivnosti.

Športno življenje na Jesenicah se je po osvoboditvi zelo hitro postavilo na noge. Že junija 1945 je začelo delovati Fizkulturno društvo Jesenice s številnimi sekcijami, konec leta pa se je preimenovalo v Športno društvo Jože Gregorčič. Takrat že zasledimo med sekcijami tudi drsalno hokejsko sekcijo (zanjo je bil odgovoren Karlo Vergles, naslednje leto pa Vinko Kozjek). A povsem organizirano so se začeli s hokejem na Jesenicah ukvarjati v zimi 1947/1948, ko so pri ŠD Jože Gregorčič 6. januarja 1948 ustanovili Hokejsko-drsalni klub (hokejisti in drsalci so v enem klubu delovali vse do zgodnjih sedemdesetih, ko sta se kluba ločila v dva samostojna kluba Hokejski klub in Drsalni klub, toda še vedno sta delovala v okviru Športnega društva Jesenice.

Leta 1954 so Jesenice dobile prvo umetno drsališče v Jugoslaviji (samo za dva tedna so prehiteli Beograd). Drsališče je bilo plod znanja strokovnjakov jeseniške železarne, ki od vsega začetka finančno in materialno podpira ta šport! Umetno drsališče je pomenilo prelomnico in dalo hokeju nov zagon! Igralci so z rednimi treningi zelo hitro napredovali. V zimi 1955/1956 so na Jesenicah že organizirali turnir za državno prvenstvo. Jeseničani so tam prvič opozorili Zagreb, Beograd in Ljubljano, da se ustvarja nov hokejski center.

Naslednje leto 1956/1957 so Jesenice na desetem jubilejnem državnem prvenstvu osvojile svoj prvi naslov državnih prvakov. Zmagovalce so po vrnitvi navdušeni privrženci čakali že v Ljubljani, od Kranja naprej pa je vlak z zmagovalci vozil skozi špalir navdušenih Gorenjcev. Na Jesenicah jih je pričakala tritisočglava množica in junakom pripravila nepozaben sprejem.

Naslove so nato osvajali 15 let zapored. Zanimanje med mladimi Jeseničani za igranje hokeja je bilo izjemno. Zato so v klubu ustanovili hokejsko šolo, ki se je načrtno ukvarjala z vzgojo mladih hokejistov. Klub je dobil pionirsko in mladinsko ekipo, leta 1961 pa je bilo kadra že toliko, da so na Jesenicah ustanovili tudi drugo ekipo pod imenom Kranjska Gora. Od takrat ima jeseniški hokej vedno dve članski ekipi!

Po petnajstih letih prvič ob naslov

Leta 1972 so zgradili streho nad drsališčem, a žal tudi prvič po petnajstih letih izgubili naslov državnih prvakov. Naslove so nato izmenično dosegali Jeseničani in Ljubljančani vse do leta 1986, ko je prvič naslov osvojil neslovenski klub (Partizan Beograd). In prav na 30. obletnico prvega naslova so jeseniški hokejisti spet vzeli hokejsko krono Partizanu, in to spet v Beogradu in spet je bilo na Jesenicah ob vrnitvi veliko slavje z večtisočglavo množico.

Do konca obstoja nekdanje države smo Jeseničani osvojili 23 uradnih naslovov, 24. zvezdico leta 1974 sicer na ledu tudi, vendar pa so nam jo kasneje konec maja za zeleno mizo odvzeli po odločitvi tedanjih političnih botrov. Po osamosvojitvi Slovenije je hokej prvi slovenski šport, čeprav tega marsikdo v Sloveniji noče priznati.

Jesenice so slavile prve tri naslove v samostojni državi (1991/1992; 1992/1993, 1993/1994). Že v prvem finalu slovenskega prvenstva je prišlo do neljubega zapleta, naše moštvo so celo izključili s prvenstva. Olimpijina pisarna je »pozabila« obvestiti sodnike, kdaj se igra prva tekma. Med ogrevanjem v nabito polni dvorani Tivoli so domačini mrzlično iskali svoje sodnike, ki naj bi vskočili. S tem se Jeseničani nismo strinjali in s sodniki s tribun nismo želeli igrati. Pomembnost prve krone povsem zaslepi ljubljanske funkcionarje – predsednik Hokejske zveze Slovenije je bil tudi predsednik Olimpije, ki je s svojimi somišljeniki Jesenice kar izključil iz finala. Slovenska športna javnost je tokrat soglasno stopila v bran Jesenic in prepričala Hokejsko zvezo Slovenije, da se super finale odigra pošteno na ledu. V zahvalo ljubitelji športnih bojev in pravega športa vidijo izjemnih sedem tekem, prvenstvo pa osvoji moštvo z več srca in znanja. Izjemne pa so bile tekme tudi v naslednjih dveh sezonah.

Po letu 1994 pa klub pade v hudo rezultatsko krizo. V letu 1999 pride celo do razpada sistema, igralci stavkajo (ne gredo na tekmo v Ljubljano), HZS je gluha za apele igralcev – večine reprezentantov Slovenije in klub izključi iz boja za naslov prvaka. Iz strahu, da bo na Jesenicah hokej ugasnil, nastane novo društvo Hokejsko društvo mladi Jesenice, ki pod svoje okrilje vzame vse mlajše selekcije jeseniškega hokeja. Poteza se pokaže za koristno, kajti mladi uspešno nadaljujejo delo, profesionalna ekipa pa se samostojno začne reševati. Sanacija razmer je potekala vse do sezone 2003/2004, ko je ekipa spet osvojila naslov državnih prvakov in tudi naslov prvakov mednarodne lige, uspeh ponovi tudi naslednjo sezono. Hokejsko društvo mladi Jesenice neprekinjeno osvaja najvišja mesta v vseh kategorijah. Uspešna sanacija pa odpre tudi nova poglavja uspešnega sodelovanja obeh jeseniških klubov. Sodelovanje danes temelji na strokovnem področju, v zadnjih letih pa HK Acroni Jesenice mlajšemu bratu pomaga tudi materialno (sofinancira stroške tekmovanj druge članske ekipe v DP).

V sezoni 2006/2007 se ekipi HK Acroni Jesenice uspe prebiti v avstrijsko ligo EBEL ter s svojimi igrami in odličnimi predstavami odpre vrata v to ligo tudi svojemu večnemu tekmecu Olimpiji. Odlična sezona 2006/2007 ima žal črn madež, kajti takratno vodstvo ni hotelo podpreti prizadevanj mlade druge jeseniške ekipe v državnem prvenstvu. Mladi ekipi bi samo na treh tekmah dodali četrto postavo iz prve ekipe in mladi bi zagotovili ekipi finalne nastope. In tako je bilo prvenstvo podarjeno večnim tekmecem.