Afte - nadloga v ustih

Besedilo: Željko B. Jakelič
petek, 11. januar 2008 / 06:00

Ponavljajoče se afte so ena najpogostejših bolezni ustne sluznice, ki prizadene okoli dvajset odstotkov ljudi.

Pojavijo se v otroštvu ali obdobju adolescence, nekoliko pogosteje pri ženskah. Afte (gr. aphta) so majhne, zelo boleče, vnetne in rahlo nabrekle okvare sluznice v ustih: so bele barve, rdeče obrobljene in se lahko pojavijo posamezno ali v večjem številu. Pojavijo se predvsem na notranji strani lic in ustnic, na jeziku, manjše tudi na ustnem dnu in večje na nebu. Mnogi se počutijo utrujene in potrte, vendar pa običajno ne dobijo bolečine. Afte so praviloma nenevarne in večinoma od enega do štirih tednov izginejo same od sebe, večje pa lahko pustijo brazgotine. Merijo lahko tudi več kot deset milimetrov in se redko pojavijo hkrati z drugimi boleznimi.

Vzroki

Manjše afte se lahko pojavijo že pri otrocih, praviloma pa se prvič pokažejo v puberteti. Pravi vzrok za njihov nastanek še ni pojasnjen. Afta je lahko preobčutljivostna reakcija na hemolitični streptokok, bakterijo, ki jo pogosto osamimo iz teh razjed. Pri ženskah se afte najpogosteje pojavljajo v predmenstruacijskem obdobju. Nastanejo lahko že ob majhnih ugrizih ali poškodbah sluznice, ki se zgodijo med jedjo ali če je imunski sistem oslabljen, npr. zaradi trajnega pomanjkanja spanca ali zaradi neuravnotežene prehrane. Na imunski sistem vplivajo obremenjujoče situacije – prepir s partnerjem ali partnerko, problemi na delovnem mestu – ali časovni pritisk, včasih pa jih je mogoče povezati s hormonskimi motnjami, z boleznimi prebavnega aparata, alergijami ali revmo. Okvare sluznice pospešuje pomanjkanje železa, folne kisline ali vitaminov. Redko so lahko simptom vnetne bolezni črevesne sluznice morbus Crohn, Crohnove bolezni, ali neželenih stranskih učinkov kemoterapije. Morbus Behçet, redka vročinska bolezen z vnetji sklepov, draženjem oči in znamenji na koži, pa je vedno povezava z aftami. Ugotovljena je tudi družinska povezava, saj svoje prispevajo genetski faktorji. Pri ljudeh z ustreznimi genetskimi predispozicijami tako vedno znova prihaja do nastanka aft, sicer pa ženske zbolijo pogosteje kot moški.

Zdravljenje

Pri majhnih aftah bolnikom svetujemo izpiranje ustne votline z raztopino klorheksidina, topikalno nanašanje anestetikov in kortikosteroidov. Pri hujših oblikah bolnika napotimo k specialistu, ki kortikosteroide injicira (vbrizga) v bolezensko spremenjeno sluznico. Pri najhujših oblikah je potrebno sistemsko dajanje kortikosteroidov. Proti pekočim in srbečim bolečinam pomagajo lokalni anestetiki v oblik mazil, tablet za lizanje in dezinfekcijskih raztopin za grgranje. V primeru velikih in dolgotrajnih aft, spremljajočih sistemskih simptomov, prvem pojavu aft po 25. letu starosti ter ob večanju razjed je treba bolnika napotiti k specialistu za ustne bolezni, ki odredi dodatne preiskave. S pomočjo ustreznih preiskav je mogoče izključiti sum, da so poškodbe sluznice nastale zaradi druge bolezni, kot sta npr. Crohnova ali Behcetova bolezen. Če se na sluznici, ki so jo poškodovale afte, usidrajo bakterije, je potrebno zdravljenje z antibiotiki, ker sicer lahko pride do obširnih infekcij. Da se izognemo nastanku resistentnih (odpornih) sevov bakterij, se je treba držati odmerka in trajanja zdravljenja, kot ju je predpisal zdravnik.

Reference

Lanbein & Skalnik: Veliki zdravstveni vodnik 1. Kranj: Modita, 2007; 14-15

R. Gašperšič, U. Skalerič: Pojavnost, klinična slika in zdravljenje aft v ustni votlini. ZobV 2004; 59: 133–138

Družinska zdravstvena enciklopedija. Ljubljana, DZS 1998; 58

Laskaris G.: Color Atlas of Oral Diseases. New York, Thieme, 1994; 177–187

Sapp P., Eversole R., Wysocki G.: Contemporary Oral and Maxillofacial Pathology. Mosby, 1997; 244–249